Zgodbe

Bo res kmalu konec more?

Simona Furlan
23. 11. 2020, 23.35
Posodobljeno: 23. 11. 2020, 23.46
Deli članek:

V trenutku, ko se je svet praktično ustavil zaradi virusa SARS-CoV-2, se je začelo tudi mrzlično iskati cepivo zanj. Navadno razvoj cepiv traja več let, v tem primeru pa kaže, da se bo to zgodilo že v slabem letu. Trenutno je v svetu v fazi kliničnih raziskav na ljudeh 54 cepiv, 12 med njimi jih že v tretji, zaključni fazi testiranj. Za zdaj sicer evropska ali ameriška agencije za zdravila še nobenemu ni dala dovoljenja za uporabo, sta pa očitno že blizu tega cepivi, ki so ju razvili ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech ter ameriško farmacevtsko podjetje Moderna. Oboji zagotavljajo, da je njihovo cepivo 95-odstotno učinkovito.

Zarja Jana
V bitki za varno in učinkovito cepivo zmagujejo Pfizer in BioNTech ter Moderna.

Sprva je sicer najbolje kazalo cepivu, ki sta ga razvijala eno največjih farmacevtskih podjetij na svetu, AstraZeneca, ter univerza Oxford, a se je proces nekoliko upočasnil zaradi resnih zapletov, domnevno je umrl, pri enem od prostovoljcev. Tako zdaj v bitki za varno in učinkovito cepivo, ki naj bi planetu prineslo konec virusne more, zmagujejo Pfizer in BioNTech ter Moderna.

Rusko in kitajsko »prehitevanje«? Ti dve cepivi torej še čakata na odobritev pristojnih agencij, medtem pa seveda že potekajo mrzlična pogajanja za njun nakup pa tudi zahtevne logistične priprave, saj varno razposlati po svetu na milijone oziroma kar milijarde odmerkov ter jih ustrezno skladiščiti ni preprost zalogaj. Medtem ko se v Evropi in Ameriki torej ukvarjamo predvsem z že omenjenima cepivoma, sta Kitajska in Rusija ubrali svojo pot, njuni nacionalni agenciji za zdravila pa sta cepivom tudi že dali odobritev za uporabo – v Rusiji dvema, na Kitajskem pa štirim. Ta cepiva že uporabljajo tudi v Združenih arabskih emiratih, Katarju in Argentini, vendar pa je večina strokovnjakov drugod zaradi premalo podatkov in (pre)hitrega razvoja glede njih precej skeptična. Tudi Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo v Ljubljani. »Ne vemo, ali so ta cepiva varna in učinkovita, saj so preskočila tretjo fazo kliničnega preizkušanja. Upamo, da bo z njimi vse v redu, a nimamo še dovolj podatkov.« Je pa hkrati povedal, da se bo sam cepil takoj, ko bo na razpolago prvo preverjeno varno in učinkovito cepivo. To naj bi se po najbolj optimističnih napovedih zgodilo že konec tega leta, se pa realnejše zdijo napovedi, da bo to na začetku prihodnjega leta ali še nekoliko pozneje. 

Velik dan za znanost in človeštvo. Ko je izvršni direktor Pfizerja Albert Bourla pred dobrima dvema tednoma stopil pred javnost in oznanil, da je njihovo cepivo 90-odstotno zanesljivo, je dejal, da gre za »velik dan za znanost in človeštvo«. Nekaj dni pozneje so se enako slovesno pri Moderni pohvalili s 95-odstotno zanesljivostjo. Spet le nekaj dni pozneje sta se ponovno oglasila Pfizer in BioNTech ter sporočila, da je glede na končne rezultate kliničnih testiranj tudi njihovo cepivo v bistvu 95-odstotno učinkovito.

V svetu sicer razvijajo štiri tipe cepiv, dva sta tradicionalna in potrebujeta dolgo fazo razvoja, pri dveh pa gre za inovativno uporabo sporočilne ribonukleinske kisline (mRNA), tehnologije, ki so je preskušali pri razvoju cepiv za ziko in ebolo, a takrat ni prišlo do končne realizacije. Gre za to, da naše mišične celice s cepivom prejmejo informacijo, da morajo narediti virusni protein, naš imunski sistem ga prepozna in začne tvoriti protitelesa, aktivirajo se tudi limfociti. Kot je povedal Borut Štrukelj, so takšna cepiva učinkovitejša od klasičnih in imajo tudi manj stranskih učinkov.

O stranskih učinkih ne poročajo. O teh imata oba vodilna razvijalca cepiva, ki ga razvijata na ta novi, inovativni in tudi precej hitrejši način, spodbudne novice. Reakcije naj bi bile manj izrazite in blažje kot denimo pri tradicionalnih cepivih, pri izdelavi katerih uporabljajo oslabljeni virus oziroma njegov delček. Poročajo zgolj o majhni bolečini in rdečini na vbodnem mestu, v nekaj primerih tudi o rahlem glavobolu, utrujenosti in nekoliko povišani telesni temperaturi. Po Štrukljevih besedah to niso neželene reakcije, temveč zgolj dokaz odziva (pričakovanega in želenega) našega imunskega sistema. 

Več v reviji Zarja Jana, št. 4724. 11. 2020