Prav za zaščito srednje Save se je devet nevladnih organizacij, gibanj in civilnih iniciativ združilo v Skupino za Savo, zanje so z novinarji govorili Uroš Macerl iz Eko kroga, Rok Rozman iz Balkan River Defence in Maša Cvetežar iz Mladi za podnebno pravičnost in #ZaSavo Litija ter že na začetku jasno povedali: »Naloga civilne družbe je, da reko ohranimo in zaščitimo – v korist narave in ljudi.« Menijo, da tisti, ki bodo s to investicijo dobro zaslužili, projekt predstavljajo kot nujen. »Ne pristajamo na izhodišče, češ, hidroelektrarne (HE) bodo, mi se lahko pogovarjamo samo še, pod katerimi pogoji. Skrbi nas, da se nam ponovita TEŠ in Magna. Glas nevladnih organizacij in civilne družbe je žal preslišan, zato se delata nepopravljiva okoljska škoda in veliko finančno breme za davkoplačevalce. To se nam v Sloveniji, žal, prevečkrat zgodi, vsi odgovorni iz takih zgodb odidejo s polnimi žepi in ne odgovarjajo za nič, vse posledice nosimo davkoplačevalci. Res smo že videti kot osel, ki hodi stalno na led. Napovedujemo, da bomo odslej veliko bolj pazljivi,« je odločno povedal Macerl.
Zavedajo se, da je treba natančno bdeti nad zakonitostjo postopkov, saj so jih izkušnje naučile, da se akcije, katerih cilj je, da se projekti uresničijo mimo zakonitih pravil igre, dobro načrtujejo.
Kaj vse je narobe s koncesijsko pogodbo? Na začetku bitke, v katero vstopajo in za katero si sploh ne delajo utvar, da bo lahka in kratka (za kaj takega je vsaj Macerl z zasavsko ekipo preveč izkušen), so pod drobnogled vzeli koncesijsko pogodbo med ministrstvom za okolje (MOP) in Holdingom slovenske elektrarne (HSE). Del tega je tudi sporazum s petimi občinami. Nenavadno je, da koncesijska pogodba omenja nove hidroelektrarne od Ježice do Suhadola, podpisnice pogodbe pa so le zasavske občine in občina Laško. »To ni naključje. Če se bodo umestile hidroelektrarne v Zasavju, bo to predstavljalo ogromen pritisk na izgradnjo preostalih HE – kljub temu da je del Save med Kresnicami in Medvodami zaščiten kot območje Natura 2000,« pravijo nevladniki. Seveda si občine za nagrado, ker so ubogljive in sodelovalne, obetajo bombončke v financiranju lokalne infrastrukture. Mar ni treba lokalne in državne infrastrukture izboljševati tudi brez takih pogojevanj?
Koncesijska pogodba je bila sprejeta pred sprejetjem državnega prostorskega načrta (DPN), ki bo dovoljeval umestitev predvidenih HE v prostor. Koncesijska pogodba torej prehiteva nujne pravne podlage. Na tak način ustvarja pritisk na neodvisno in nepristransko presojo vplivov na okolje, menijo v iniciativi Za Savo. Organ, ki bo presojal o vplivih na okolje, pa je ministrstvo za okolje, zato dvomijo o nepristranskosti postopka. Prav tako ne pomaga, da je sedanji minister za okolje Andrej Vizjak pred ministrovanjem več let deloval v hčerinski družbi HSE, zato ga je iniciativa tudi prijavila na Komisijo za preprečevanje korupcije. Človeku se lahko zdi, kot da lisjak pazi na kokošnjak.
Elektrika ali narava? Koncesijska pogodba tudi predvideva pospešen in potencialno nezakonit postopek celovite presoje vplivov na okolje, kar je v nasprotju z Zakonom o varstvu okolja, država pa bo koncesionarju celo povrnila stroške za izdelavo osnutka DPN – če se bo izkazalo, da umestitev posamezne HE v prostor ni mogoča. In četudi načrtovanje hidroelektrarn ne bo zadostovalo okoljskim standardom po slovenskih in evropskih zakonih, bodo postopki vseeno izvedeni, saj je pridobivanje elektrike pomembnejše od ohranjanja narave. Tako preprosto je to.
Seveda evropska direktiva predvideva oceno alternativ – potencial sončne energije je znanstveno dokazal Institut Jožef Stefan – ampak pri nas se o njih ne pogovarjamo.
»Ne gre samo za živali, gre tudi za ljudi – naj Sava ostane takšna, kot je. Absurdno je, da smo vedno 15 let za tujino. Tam podirajo jezove, kar je zelo drago, mi bomo pa gradili nove, zato da jih bomo čez desetletje podirali. Zato je tako pomembno, da smo se v postopke vključili na začetku. Radi bi se kulturno pogovarjali, še preden se začne trošiti denar,« pravi Rok Rozman.
Sodišče pritrjuje borcem za naravo. Če bi se že prej prisluhnilo naravovarstvenim nevladnim organizacijam, ki niso skupek nekih nevednih protestnikov, ampak so v njih zelo izobraženi ljudje, ki morajo v boj za ohranitev narave vlagati izjemne napore, bi nam lahko država prihranila kar nekaj denarja. Najprej, recimo, za povsem nepotrebno zapravljanje za sodne stroške. Tik pred oddajo tega članka je Društvo za preučevanje rib Slovenije sporočilo razsodbo upravnega sodišča, ki je razveljavilo odločbo ministrstva za okolje o ustreznosti strateškega državnega dokumenta Akcijski načrt za obnovljive vire energije 2010–2020, dopolnjenega leta 2017 (ANOVE). Na kratko: ministrstvo je presodilo, da posegi v okviru tega načrta – med njimi gradnja hidroelektrarn v varovanih območjih Natura 2000 – ne bodo bistveno vplivali na okolje. Društvo je večkrat opozarjalo, da so ocene okoljskega vpliva neustrezne, a so to morali dokazati na sodišču. To je ugotovilo procesne in vsebinske napake ter celo nezakonitosti, ki odražajo standardno, že skoraj 20 let trajajočo prakso države in ministrstva za okolje pri pripravi strateških dokumentov. Omenjena razsodba bo tako vplivala tudi na tekoče postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja za hidroelektrarne na Savi.
Zato je pravzaprav neumno in za državni proračun škodljivo, če država in pristojno ministrstvo iniciativi Za Savo ne bo prisluhnila že zdaj. Mar se res ničesar ne naučimo? Borci za naravo so se in ne nameravajo odnehati. Lahko smo jim lahko samo hvaležni, da so pripravljeni žrtvovati svoj čas za skupno dobro, za boljši jutri. Narava je že zdavnaj sporočila, da nas ima vrh glave, nekateri – zaslepljeni zaradi svojih interesov – pa tega še vedno nočejo razumeti.
Bi radi pomagali?
Naravovarstvenike v skupini Za Savo čaka dolga in težka tekma. Lahko jih podprete tudi z donacijami po deset, 25 ali več evrov – samo s klikom na njihovi spletni strani www.za-savo.si.
Zarja Jana, št. 48, 1. 12. 2020
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
