Zgodbe

Smo res »najbolj smrtonosna država na planetu«?

Jelka Sežun
21. 12. 2020, 22.00
Deli članek:

Kdo ima prav, tisti politiki, ki trdijo, da je »Slovenija ta trenutek glede na število prebivalcev najbolj smrtonosna država na planetu«, ali oni, ki so enako trdno prepričani, da »Slovenija po nobenem kriteriju v spopadu z epidemijo ni najslabša«? In sta skočila na noge prostovoljna razsodnika, Slovensko zdravniško društvo in Slovenska medicinska akademija, ter prejšnji teden sklicala novinarsko konferenco z obljubo, da bosta razložila, kako je s tem. Smo torej pri nas res najsmrtonosnejši na planetu? Tole lahko zatrdno rečemo po krepki uri razlag eminentnih govorcev: vse je relativno.

shutterstock
...

Če se vam ne ljubi prebijati skozi statistiko in številke, ki bodo sledile, je tule hiter povzetek: po smrtnosti nismo najviše na svetu, pri nas ta znaša 2,1 odstotka in ni višja od smrtnosti v primerljivih državah – 103 umrli na sto tisoč prebivalcev.

Ampak. To še ni dokončna številka, drugi val še vedno traja, zato je navedeni odstotek, kot je nekdo rekel, kot »vmesni čas na smučarskih tekmah«, samo vmesna, začasna številka. Pravo in dokončno naj bi dobili (napoveduje SURS) šele junija 2021, morda pa celo šele proti koncu leta, menijo manj optimistični. Z gotovostjo pa se da reči tole, tega niti zdravniki sami niso tajili: prvi val smo zvozili, drugega zavozili.

Jabolka in granatna jabolka. Zakaj so interpretacije domačih in tujih številk, ki si jih v parlamentu in medijih politiki lučajo v glavo, tako različne, se da razložiti s tem, da primerjajo neprimerljivo – različne države za covid različno testirajo, zato podatkov o okuženih v različnih državah ni mogoče primerjati. Jabolka in hruške. Še bolje, jabolka in granatna jabolka. Še več, države tudi smrti zaradi covida štejejo različno. Pri nas se za vsakega umrlega, ki je imel laboratorijsko potrjeno okužbo s covidom, šteje, da je umrl zaradi covida, tudi če ga je morda v resnici odnesla kakšna druga bolezen, je razložila prim. izr. prof. dr. Alenka Kraigher. Samo če obstaja povsem jasen drug vzrok, na primer poškodba, se kljub laboratorijsko potrjeni okužbi covid ne šteje kot vzrok smrti. Sicer pa velja, da če umreš uradno okužen s covidom, si umrl zaradi covida, pa pika. Ker, kot je pozneje pojasnil prof. dr. Marko Noč, pri bolniku s terminalno boleznijo in potrjeno okužbo, na primer, covida kot vzroka ali povoda smrti ni mogoče z gotovostjo izključiti. V Rusiji štejejo drugače, v Moskvi in St. Peterburgu so obducirali 90 odstotkov umrlih in kot umrle za covidom šteli le tiste, pri katerih je bila popolnoma jasna vzročna pot, pravi doc. dr. Tit Albreht. Kljub temu je delež umrlih za covidom v Ruski federaciji tri odstotke. In zato, pravi, je nesmiselno primerjati samo številke.

Izračunavanje se še bolj zaplete zaradi skritih smrti, torej smrti ljudi, ki so umrli zaradi covida, a niso bili testirani in torej uradno niso sodili med okužene. In potem so tu še presežne smrti, smrti bolnikov, ki niso imeli covida, umrli so od drugih bolezni, ker se je zdravstveni sistem tako intenzivno ukvarjal s covidom, da je bila obravnava drugih bolezni zanemarjena. »Umrli v viharju covida,« temu slikovito pravi epidemiolog Albreht. Veliko umrlih, ki so jih prišteli med žrtve covida, bi zaradi drugih bolezni tudi sicer kmalu umrlo, morda v nekaj tednih ali mesecih. In k točnosti izračunavanja zagotovo ne pripomore tale podatek, ki ga je povedal direktor NIJZ Milan Krek: evidenci umrlih NIJZ in ministrstva za zdravje se razlikujeta. Ali v prevodu, njune številke se ne ujemajo.

Tole vse bolj postaja podobno enačbi s samimi neznankami.

Več v reviji Zarja Jana št. 51, 22.12.2020