Zgodbe

Z dobro voljo se vse premaga, tudi korono

Lara Jelen
25. 1. 2021, 22.00
Deli članek:

Doslej že vemo, da covid-19 najtežje prebolijo starejši ljudje. A ti, ki vam jih predstavljamo v tokratnem članku, kljubujejo statistiki. Kljub visoki starosti so uspešno preboleli novi virus in mu ponosno pokazali figo. Nekaj najstarejših prebolevnikov v Sloveniji smo vprašali, kaj je po njihovem pripomoglo k njihovi dobri imunski odpornosti.

Zarja Jana
Z dobro voljo se vse premaga, tudi korono

Gabre Bogdanović, 98 let: Ljubezen me drži pokonci

»Gotovo ima nekaj pri moji odpornosti opraviti moja prehrana. Jem tisto, kar mi paše, čim bolj raznoliko, obožujem enolončnice. Zjutraj najraje jem marmelado, namazano na kruh, medtem ko zvečer zaužijem kaj lažjega, recimo žgance, le da ocvirke nadomestim z začimbami. Ne jem svinjine, masla in preslane hrane, ker mi preprosto ne ustrezajo. Tudi prehranskih dopolnil ne jemljem. Rad berem knjige in rešujem križanke. Kadar v časopisu preberem kak dober nasvet za zdravje, ga upoštevam. Že od nekdaj pa sem športno aktiven in še sedaj vsako jutro in popoldne potelovadim, saj me to ohranja pri kondiciji. Pogosto se odpravim na sprehod ali hodim po sobi, saj mi hoja zaradi krčnih žil še posebej koristi. Prepričan sem, da mi je prav redna aktivnost pomagala, da sem doživel tako visoko starost in lažje prebolel koronavirus kot drugi. No, še nekaj je. Imam krasno ženo, skupaj sva 68 let, tako da bi bilo čisto mogoče, da me tudi ljubezen malo pokonci drži. Ter dejstvo, da mi je le redko dolgčas. Če je človeku dolgčas, razmišlja samo o bolezni, in to gotovo ni dobro.«

Matilda Bračun, 107 let: Malo sreče in veliko zelenjave

»Vedno sem bila trdnega zdravja, nikoli nisem bila bolna, kdaj pa kdaj kakšen prehlad. Ne vem, zakaj mi zdravje tako dobro služi. Eni imamo srečo, drugi pa ne. Veliko zelenjave uživam. To imam rada. Pa krompir in polento z ocvirki, tistimi pravimi ocvirki. Le kumar ne maram, teh sem se pa v mladosti prenajedla. Se kar stresem, kadar jih vidim. Lepo sem se imela. Trdo sem delala in si kupila stanovanje. Pa red je moral vedno biti. Vse počiščeno in pospravljeno. Tudi dobri odnosi z vsemi sosedi so pomembni. Da se grdo ne gledamo. V domu (starejših Horjul, op. a.) se z vsemi dobro razumem. Me imajo radi. Nasploh pa se mi zdi pomembna volja do življenja. Rada živim. Rada živim za danes. Jutri pa bo, kar pač bo. Se ne obremenjujem.«

Božena Bofulin, 95 let: Preprosto sem se odločila, da ga bom premagala

»Ko me je doletel covid, sem bila v sebi prepričana, da ga bom premagala, in tako je tudi bilo. Glede prehrane nimam posebnosti. Nekoč mi je zdravnik svetoval, naj pri jedi ne hitim in naj se ne najem čisto do sitega. Tega se držim in je vse v redu. Dodatno jemljem vitamina C in D.«

Rozalija Ozvaldič, 91 let: Redno pijem zeliščne čaje

»Želela bi si jesti vse, a pazim, saj imam putiko. Ne jem mastne hrane, izogibam se sladkorju. Jem veliko sadja in zelenjave. Ko sem bila okužena, nisem imela apetita, večjih težav pa ni bilo. Redno pijem različne zdravilne čaje, rman, kamilico, planinski čaj, in si tako krepim odpornost. Vedno sem zmerno živela, veliko delala in živela v stiku z naravo. Zmernost je prava mera zdravega življenja.«

Štefka Drofenik, 92 let: Z dobro voljo se zmore vse

»Jem vse od začetka, razen meso minimalno. Veliko hodim na sprehode. V življenju sem veliko delala in bila pretežno zdrava. Prepričana sem, da lahko človek z dobro voljo premaga vse tegobe.«

Marija Krivec, 80 let: Izogibam se sladkorju

»V življenju se izogibam sladkorju, veliko mi pomenita gibanje na svežem zraku in pitje čaja. Okužbo sem prestala z nekaj vročine, bila sem brez apetita. Nisem še čisto okrevala, počutim se utrujeno. Kupila sem si tudi vitamin C. Moj recept za dobro imunsko odpornost je zdrava hrana brez sladkorja ter gibanje na svežem zraku.«

Marija Lipuš, 90 let: Dovolj spim

»Pri prehrani sem zmerna, dovolj spim, veliko se sprehajam zunaj na svežem zraku. Užijem tudi veliko sadja. Jem vse razen rib.«

Anton Gradišnik, 76 let: Vegetarijanska hrana in gibanje v naravi

»Covid me je ujel nepričakovano. Kar bo, pa bo, sem si mislil. In se znašel v rdeči coni. Virus mi deluje skrajno čuden, nerazumljiv. A je bilo zame v Domu Danice Vogrinec Maribor dobro poskrbljeno, nič ni bilo težav. Zaposleni, osebje in vodstvo so junaki, ker so tako predani delu in preživljajo vsak dan v tej zaščitni opremi. Kar se tiče moje skrbi za lastno zdravje, pa lahko povem, da že dolga leta ne jem hrane živalskega izvora. Trenutno sicer pogrešam več gibanja, kolesarjenja. Redno skrbim za kondicijo s hojo, uporabo stopnic, sprehodi – predvsem v jutranjih urah zaradi svežega zraka. Tudi bralcem svetujem čim več gibanja v naravi, dela in vegetarijansko hrano. Vsak naj opazuje sam sebe, da vidi, kaj potrebuje – poslušajte svoje telo.«

Več v reviji Zarja Jana, št. 4261. 2021