Zgodbe

Gremo na cepljenje v Bosno?

Žana Kapetanović
22. 2. 2021, 22.00
Deli članek:

Ležim na kavču – kot so nam priporočili z državnega vrha – v preventivni karanteni in razmišljam. Zanimivo je, koliko stvari se lahko človeku zgodi v tem zapovedanem desetdnevnem mrtvilu. Prejšnjič sem v članku o svojem koronskem potovanju v Sarajevo šokirana opisala, kako so me preprič(ev)ali o nesmiselnosti trmarjenja s preventivnimi ukrepi. »Če se te dni ne bom okužila, bom tudi jaz trdila, da korone (tukaj) ni (več),« sem zatrjevala. Kajpak so me te dni prijatelji po telefonu zasipali z vprašanjem: »Si zbolela? Upam, da si v redu.«

Zarja Jana
Pripovedovali so mi o hipotezi o »zaščitnem« učinku nikotina, ki da se veže na receptorje celic, ki se jih sicer polasti koronavirus. Nikotin virusu prepreči, da bi se prilepil na receptorje, prodrl v celico in se začel množiti.

Strahovi se priplazijo v sanjah. Nisem si belila glave z vprašanjem, ali bom zbolela. O tem sploh nisem razmišljala. Počutila sem se odlično, pravzaprav sem bila kot prerojena, ker sem končno nekam odpotovala in se premaknila iz močvirja tri mesece trajajočih slovenskih pretiranih ukrepov, končno zadihala s polnimi pljuči … A ta koronski vrag je nekaj tako neznanega in zahrbtnega, da te lahko v polovici dneva iz normale pahne v stanje popolne nemoči, mi je zaupala soseda, medicinska sestra, s katero pogosto skupaj sprehajava pse po okoliških parkih in ki je že doživela agonijo te bolezni.

Očitno se je nekje v moji podzavesti kljub temu skrival strah. Sanjalo se mi je, da se dr. Ihan, dr. Zver in dr. Poklukar (z vsemi tremi sem pred časom imela intervju) vsi skupaj sklanjajo nad menoj in me prijazno obveščajo, da so samo zame rezervirali sobico v novem koronskem oddelku UKC Ljubljana. Poseben apartma, če bi slučajno zbolela. A ta je bolj spominjal na odlagališče za metle in čistila. Sredi noči sem se zgrožena zbudila.

Bolna ali zdrava – nihče te ne nadzoruje. Potem ko so mi že na hrvaški meji dali v roke odločbo o karanteni na domu, takoj nato pa so me z ministrstva za zdravje s SMS-jem opozorili, da se moram opazovati, saj prihajam z območja visokega tveganja za okužbo z novim koronavirusom, nisem v času karantene za nikogar več obstajala. Celo slovita aplikacija OstaniZdrav, ki jo imam naloženo bolj iz radovednosti kot uporabnosti, v desetih dneh ni dala od sebe nobenega znaka. 

Zdravnici sem takoj po prihodu v Ljubljano napisala, da bi rada opravila test PCR, ker opažam nekaj senenemu nahodu podobnega in ne bi šla rada v vrsto z (zdravimi) za hitri test. Naslednji dan me je poklicala medicinska sestra, češ naj raje še počakam. Če sem se okužila zadnji dan bivanja v Sarajevu, bi bil lahko test zdaj negativen, čez nekaj dni pa bi zbolela in bi se morala testirati še enkrat. »Ravnokar smo imeli družino, ki se je vrnila iz Bosne. Vsi štirje so bili negativni, tri dni pozneje pa so zboleli in bili na novem testiranju pozitivni. Čudno je, da imate simptome senenega nahoda, kljub višjim temperaturam je za to še nekoliko prezgodaj. Opazujte se. Če opazite kaj nenavadnega, takoj pokličite,« je bila previdna.

Počasi me je zapuščala želja po testiranju. Ravno takrat so določili, da se morajo testirati vsi zaposleni v šolah in trgovinah. Vrste so bile neskončne. Izvedelo se je tudi za sramotno nezanesljivost hitrih testov in bilo je videti nesmiselno. Pa še preveč ukrepov, ki jih nihče ne nadzoruje. Izkazalo se je, da bi lahko ne glede na karanteno mirno hodila naokoli. Na žalost lahko torej to počno tudi pozitivni, če jih covid-19 ni položil v posteljo.

Več v reviji Zarja Jana, št. 823.2. 2021