Zgodbe

Ni časa za mencanje, usoda vode je v naših rokah

Marija Šelek
19. 4. 2021, 22.00
Deli članek:

Čeprav so spremembe v zakonu o vodi strokovnjaki jasno označili za škodljive, so poslanci zakon sprejeli. Ljudje so se na alarm trinajstih civilnih združenj pod vodstvom zasavskega Eko kroga zganili in v državni zbor je bila uspešno vložena pobuda za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Od 20. aprila je treba v 35 dneh zbrati 40.000 overjenih podpisov. Zdaj ni čas za izgovore, oddajte podpis, če vam je mar za pitno vodo in naravo brez pozidanih rečnih ter jezerskih obrežij.

Shutterstock
Spremembe v zakonu o vodi predstavljajo tveganje za onesnaženje rek in jezer – s tem pa posredno podzemnih virov pitne vode. Kaj nam preostane, ko nam zasvinjajo vodo?

Novi zakon predstavlja tveganje za onesnaženje pitne vode in resno ogroža dostop do vode kot javne dobrine. Biolog prof. dr. Mihael Toman (Slovensko društvo za zaščito vode), ki se ukvarja z ekologijo voda, pa nam je lepo pojasnil pomen priobalnih območij, ki jih s spremembami v zakonu zdaj na široko odpirajo pozidavi. »Čiščenje voda se dogaja na priobalnih in obrežnih območjih, ki delujejo kot v človeškem telesu ledvice. Če vam jih odstranijo, se boste preprosto zastrupili. V ozadju tako škodljivih sprememb v zakonodaji so človeški interesi – kapital. In saj smo že slišali kakšnega izmed županov, ki se je zagovoril, češ da jim je onemogočen razvoj. Tako lahko pričakujemo grajenje najmanj kakšnih podestov ob vodi, kjer se bodo dogajali pikniki, druženje, in to bodo ljudje razumeli, kot da lahko ob vodi počneš vse. Nam bo pa vse to odnašalo tisto, na kar smo ponosni – naravo. Z vodo smo količinsko še bogati, kakovostno pa že prehajamo v revnost, občutljivost.«

Akcija! Ker se očitno poslanci na to požvižgajo, ker se na to požvižgajo vsi dedci (ja, med njimi ni niti ene ženske!) v državnem svetu – veliko jih zastopa tako imenovane lokalne interese – nam ne preostane drugega, kot da se dvigne narod.

Zato zdaj nabrusite pete in svoja pisala vsi z volilno pravico – svoj overjeni podpis lahko oddate na dva načina. Prvi je osebno na upravni enoti ali krajevnem uradu, kjer kljub zaostritvam zaradi epidemije naročanje za overitev podpisa ni potrebno nikjer po državi. Drugi način pa je oddaja overjenega podpisa po elektronski poti prek eUprave. Natančna navodila, kako oddati overjen podpis, boste našli tudi na spletni strani www.zapitnovodo.si.

Nikar se preveč ne zanašajte na 35-dnevni rok in podpis raje oddajte prej kot slej. Tudi pri pridobitvi elektronskega digitalnega potrdila ne odlašajte, ampak vlogo oddajte že danes. Ko pobudnikom uspe zbrati 40.000 podpisov, jih bodo po predpisanem protokolu oddali v državni zbor, sledi razpis referenduma.

Jih bomo naučili kozjih molitvic? In referenduma se je nato treba tudi udeležiti, ne glede na lepo vreme ali obet mikavnejšega početja, ter se odločno izraziti proti škodljivemu zakonu. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali – in to pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Uroš Macerl iz Eko kroga pravi, da si je dobro digitalna potrdila pridobiti čim prej, saj domneva, da bo treba v prihodnosti še večkrat vplivati na pomembne odločitve. »S tokratnim podpisom za referendum pa imamo državljani priložnost najti recept, kako politike naučiti kozjih molitvic. Apetiti po vodi so veliki, mi pa z zagotavljanjem pitne vode v prihodnosti ne želimo imeti težav!«

In če boste zaznali v javnosti še kakšno pobudo za zbiranje podpisov, raje podpišite obe kot nobeno.

Spremembe v zakonu o vodi predstavljajo tveganje za onesnaženje rek in jezer – s tem pa posredno podzemnih virov pitne vode. Kaj nam preostane, ko nam zasvinjajo vodo? Kaj nam preostane, ko nam pozidajo obrežja rek in jezer?

Zarja Jana, št. 16, 20. 4. 2021

Shutterstock
Če imate voljo in čas, pokličite v Eko krog ali se s posebnim obrazcem na njihovi spletni strani javite kot prostovoljec za pomoč pri referendumu. Veliko jih bodo potrebovali.