Ogromno ljudi ima denar na banki, saj so banke skozi zgodovino pokazale, da so varna naložba, niso pa donosna. Zakaj ne? »Ker se tiska ogromno denarja, temu pa zaradi inflacije vrednost pada. Zaradi ogromne količine denarja na bankah je v tem interesu, da sprostijo čim več denarja v obliki ugodnih posojil. Ta trenutek so posojila res ugodna, ampak ljudje si želijo visokih zneskov, na primer za nepremičnino, zato so mesečne anuitete visoke – kar je problem. Stanovanja v Ljubljani so zelo draga in s povprečno plačo si posojila zanj niti ne moreš privoščiti, saj si kreditno nesposoben,« pojasnjuje Mušič.
Seveda pa nikogar ne zanima, da boste za najemnino vsak mesec plačevali enak znesek, kot vam ga banka ne odobri za mesečno anuiteto posojila. Kako si lahko torej Slovenci z delavsko plačo sploh sezidajo hišo ali kupijo manjše stanovanje? »Slovenci še vedno ogromno denarja zaslužijo zraven redne službe. V tem je skrivnost. Nekateri prodajajo dodatna zavarovanja, imajo razne dopolnilne dejavnosti, eni pa preprosto 'fušajo'. Le tako si lahko privarčujejo dodaten denar, saj je s tako nizkimi plačami težko zgraditi hišo, kaj šele ob tem kupiti oziroma pomagati do stanovanja še svojim otrokom. Poleg tega smo navajeni, da imamo tudi vsak svoj avto, ti so večinoma na lizing.«
Naj se lotim delnic? Mlajše generacije nad delnicami niso tako navdušene, te so bolj v domeni starejših, medtem ko mladi vlagajo predvsem v kriptovalute. »Delnice so špekulacija: na eni strani imamo močna svetovna podjetja, ki imajo določen potencial, in podjetja, ki naredijo revolucionaren preboj (pred leti Facebook) – če vložiš v takšno, gotovo obogatiš. Tudi Slovenci, ki imajo dovolj denarja, iščejo takšne investicije. Slovenci smo hazarderji – to pomeni, da bi danes vložili tisoč evrov in že čez eno leto za tak vložek radi dobili 10.000. Takšnih je 90 odstotkov Slovencev. Za take so zanimive delnice z ogromnim potencialom, pri čemer je ogromno prevar, ljudje pa nasedejo zgodbam o bajnih donosih.«
Ljudem z ogromno kapitala je v interesu, da ne tvegajo preveč. »Če imam 100.000 presežka in bi rad nekam vložil, da mi ne bo treba več delati, potrebujem 20-odstotni donos na leto. Torej mi teh 100.000 'dela' vsako leto 20.000 evrov, s katerimi lahko normalno živim. To pa je zelo težko doseči. Nekdo, ki ima vloženih milijon evrov, potrebuje samo petodstotni donos, da bo imel na leto zagotovljenih 50.000. Več denarja imaš, v manjša tveganja se podajaš.«
Stanovanje kot naložba za penzijo? Velike denarje premožni obračajo na zelo varen način, za tiste z manj pod palcem pa je zelo težko poiskati naložbo s tako visokim donosom. Zato si mnogi kupijo dodatno nepremičnino in jo oddajajo. »Če cena stanovanj raste, je to dobro, če cena ne raste ali naslednjih deset let stagnira, pa nisi s takim nakupom pravzaprav nič naredil.« Če si torej želim za starost zagotoviti neki dohodek, mi torej ne bi svetovali nepremičnine?
»Nepremičnina ni naložba, ki bi vam dajala 12–18 odstotkov donosa. Ljudje bi morali s pol donosa ohranjati realno inflacijo – to pomeni standard življenja. Takšno je pravilno razmišljanje investiranja. Tisti ljudje, ki vlagajo na banko, pač izgubljajo.«
Več v Zarji Jani, št. 22, 1. 6. 2021
