Zgodbe

Štajerci se pogumno mečejo na štango

Marija Šelek
7. 6. 2021, 22.00
Deli članek:

V Sloveniji ob drogu pleše mnogo žensk, a le tu in tam kakšen moški. V Mariboru so pred koronsko karanteno imeli kar dve skupini moških, vadečih ob drogu, zdaj jih je ostalo šest najbolj zagretih. Pa smo šli pogledat, kako Štajerci orjejo ledino v plesu ob drogu. Začeli so pred petimi leti, krive pa so bile njihove punce, žene, prijateljice. Po videnem lahko zatrdim, da vadba ob drogu še zdaleč ni za reve.

Šimen Zupančič
Z leve proti desni: Jernej Zorko, Nino Fuks in Tadej Šilec. Tisti z glavo navzdol pa je Zoran Petrovič. Manjkata Jernej Hergamas in Žiga Brdnik.

V manjši dvorani v središču Maribora, kjer so postavljeni štirje drogovi, je dobra energija otipljiva, razdiranje šal, dobronamerne zbadljivke in smeh pa nekaj samoumevnega. Priznam, pričakovala sem nekako nežnejše tipe, z elegantnimi udi. Trčila pa sem na mišice in atletske postave. »Da bi bili mi poženščeni? Nemogoče, mi smo Štajerci!« se je izprsil Jernej Zorko, vsi so se zarežali kot pečeni mački, najstarejši in po neki naravni logiki tudi najmodrejši med njimi, Zoran, pa je prijazno dodal: »Tudi tisti nežnejši so dobrodošli med nami, da ne bo pomote.«

Nežnost gor ali dol, ogrevanje je vodil Nino in bil precej neusmiljen. Zdelo se je, da trpijo predvsem trebušne mišice in roke, saj sklecam in raznim trebušnjakom ni bilo videti konca. Močne roke pač moraš imeti, če želiš tako samozavestno skakati gor in dol po drogu ter izvajati elemente, ki osupljajo. So osupli tudi ljudje, ko jim povedo, s čim se v prostem času ukvarjajo? »Nikoli nisem imel problemov s tem, da bi se mi ljudje čudili ali se mi posmehovali. Pa četudi bi se mi, je to njihov problem, ne moj. Večini ljudi se zdi to super,« je povedal Zoran Petrovič, gledališki režiser, tudi fizik in računalničar, ki na znani praški univerzi zaključuje doktorat na oddelku za alternativno in lutkovno gledališče. Vse to, kar počne, ga označuje kot človeka odprtega duha. »K vadbi ob drogu me je gnala predvsem radovednost, v tistem obdobju sem tudi iskal, katera fizična aktivnost bi bila zame.«
Vsi so že od nekdaj športniki – Zoran je treniral atletiko, še prej veslanje in gimnastiko, Jernej prihaja iz gimnastike, kot študent je plesal hip hop. Večina pa je ob drogovih pristala zaradi deklet. Zoran se je s tistimi, ki so vadile ob drogu, znašel na pijači in sprejel njihovo vabilo, naj se jim pridruži. Kasneje je dobil klic, zakaj je manjkal na poskusni fantovski skupini. Priznava, da je imel pred prvo vadbo nekaj treme.

Dekleta trgajo gate. Dekleta pač obvladajo. »Res trgajo gate! Mi morda nismo elegantni, ne zato, ker ne bi želeli biti, ampak ker ne znamo. Proti dekletom nimamo za burek!« je bil slikovit Zoran.
»Predstavljajte si gimnastiko na drogu, zdaj pa drog obrnite navpično, in če ste mislili, da je gimnastika težka, je to še dvakrat težje. Če primerjate naše treninge z ženskami, one trike in elemente bolj koreografsko povezujejo, medtem ko fantje prve pol ure 75-minutnega treninga izvajamo kondicijske oziroma ogrevalne vaje, ki nimajo nič opraviti z drogom, nato sledi delo na drogu. Koreografijo vadimo zgolj, če se pripravljamo na kakšen nastop. Ker smo to poskusili in v tem vztrajamo, povsem drugače gledamo na dekleta, ki plešejo ob drogu. Poleg tega, da jih občudujemo, jih tudi veliko bolj spoštujemo,« je povedal Nino.
Njihova prva trenerka je bila Renata Ponudič, zdaj se v trenerski vlogi izmenjujeta Nino in Jernej.

Več v Zarji Jani, št. 23, 8. 6. 2021