Zgodbe

Ali čakamo na smrt otroka?

Marija Šelek
14. 6. 2021, 22.00
Posodobljeno: 22. 6. 2021, 10.27
Deli članek:

Povsem jasno je, da so energijske pijače mešanica sestavin, povsem neprimernih za otroke in mladostnike, torej nevarne, za nekatere celo življenjsko ogrožajoče. Zato smo se že pred dvema letoma spraševali, zakaj dopuščamo, da so tako zelo dostopne otrokom in mladim. Zanašati se na odgovornost proizvajalcev teh napitkov je naivno, zgolj ozaveščanje staršev pa ne bo prineslo konkretnejšega učinka. Politika bo naposled morala pokazati, ali ji je mar za zdravje otrok in mladine. Mar bomo čakali na smrt otroka ali dveh pa se potem podvizali, kot sedaj spremljamo na Hrvaškem?

Shutterstock
Zdravje otrok ali dobiček multinacionalk?

Ravno tisti teden, ko je Hrvaško pretresala smrt trinajstletnika, ki se je po zaužitju večje količine energijske pijače in telesni aktivnosti zgrudil, sem pred bližnjo knjižnico v enem izmed ljubljanskih naselij naletela na deklice, ki so pile iz prepoznavne črne pločevinke. Pijačo s kofeinom so osem- in devetletnice srkale kot navaden sok, zato sem jih vprašala, ali vedo, kaj pijejo. »Po kofeinu imaš zmešano glavo, kajne?« mi je dejala prva, druga pa me je prosila, naj o tem, kaj pije, ne povem njeni mami.

Vsak otrok si lahko v bližnji trgovini kupi tako pločevinko, najcenejša med njimi (energijske pijače imajo pod lastno blagovno znamko že vsi naši večji trgovci) stane samo 50 centov. Na njej pa piše, da povečuje raven naše vzdržljivosti in energije, krepi budnost in nam podari občutek dobrega počutja. Ter opozarja, da ni primerna za otroke, nosečnice ali doječe matere. Pločevinka proizvajalca z najbolj znanimi oglasi in sloganom, ki ga zna povedati že vsak malček, pa stane evro štiriindvajset centov.

Sranje za enajstletnike. Ena izmed osnovnošolskih učiteljic iz Ljubljane mi je povedala: »Moji učenci še najraje pijejo tisto sranje diskontnega trgovca, ki stane pol evra. Se mi kar gabi. Vsako leto izvajamo vse možne preventivne delavnice s to temo, ampak vidim, da je to težko izkoreniniti. Tudi moj enajstletni sin me je ravno danes v trgovini spraševal, ali imajo tisto črno pločevinko (enega bolj znanih proizvajalcev energijskih pijač, op. a.), da vidi, kaj vse je v njej. Zanima ga, kaj pijejo njegovi sošolci. Samo to bom rekla: premalo vzgoje in preveč dostopno.«

Učiteljica, ki poučuje osnovnošolce v srednje velikem kraju na Štajerskem, je besedam kolegice pritrdila. »Sedaj, ko je topleje, učence vsak dan vidim, da po pouku zavijejo v bližnjo trgovino in si kupijo kakšno pijačo. Bodisi je to kokakola, fanta ali energijska pijača – bodisi tista v črni pločevinki ali tista najcenejša energijska pijača trgovinske blagovne znamke. V šolskem pravilniku imamo določeno, da na šolske izlete in v šolo energijskih pijač ne smejo niti nositi niti jih v njej uživati, pa se še vedno zgodi, da kdo kakšno pritihotapi. Opažam, da jih pijejo otroci od dvanajstega leta naprej.«

Pravljica. Tretja sogovornica tudi dela v šolstvu in ima veliko stika z otroki, a je spregovorila kot starš. »Z možem sva načeloma proti energijskim pijačam, nikoli jih ne kupiva, tudi midva jih ne pijeva, sem pa videla svoja dva starejša otroka (srednješolca), da sta jih že kdaj pila. Za hčerkinega prijatelja vem, da jih je pil kot sok – vsaj tri pločevinke na dan. Hčerka mi je povedala, da se po energijski pijači ni dobro počutila, zato je prenehala z njimi, za svojega prijatelja pa pravi, da je gotovo odvisen od njih. To mu je tudi povedala, a se jim ne more odreči. Pozna pa sovrstnico, ki je imela srčni zastoj, potem ko je spila kar osem pločevink energijske pijače. K sreči so jo uspeli rešiti. V svoji soseski opažamo, da jih nekateri osnovnošolci pijejo redno. Srednješolci na klopcah v parku pa tudi vsak svoj shark, čik ali pa travo – to je ta njihov 'lajf'! Gotovo jim je jasno, da so energijske pijače škodljive, ampak vse skupaj premalo resno jemljejo. Ob vsem tem, kar slišim, da se prodaja v bližini šol (spid, ekstazi, marihuana, kokain, heroin), se mi energijske pijače pravzaprav slišijo kot pravljica.« 

Epileptični napadi, delirij, srce. Pediatrinja iz ZD Celje Mateja Koder opaža, da so energijske pijače zaradi svojega poživljajočega učinka na osrednje živčevje še posebej med mladimi vse bolj priljubljene. »Ob tem se v javnosti premalo opozarja na možne negativne vplive sestavin energijskih pijač, kot so kofein, tavrin, glukuronolakton in druge, na zdravje. Najpogosteje je v teh pijačah kofein. Običajno ga je znatno več kot v skodelici prave kave ali čaja. Ob večjem vnosu se pojavijo nemir, tesnoba, nespečnost, dvigne se krvni tlak. Učinkuje tudi kot diuretik, kar lahko vodi v dehidracijo, posebej nevarne pa so motnje srčnega ritma. Zaradi nižje telesne teže so otroci in mladostniki dovzetnejši za nevarne učinke. Zaradi vsega naštetega strokovnjaki uporabo energijskih pijač pri otrocih in mladostnikih odsvetujemo. Za višjo raven energije so potrebni zdrava prehrana, dovolj tekočine, redna telesna aktivnost in dovolj spanja.« A v svoji ambulanti še ni naletela na kakšen podoben primer, kot ga je opisala hčerka naše sogovornice.

Vendar raziskovalka z Inštituta za nutricionistiko in Inštituta Jožefa Stefana dr. Nina Zupanič opozarja: »Nedavna smrt hrvaškega dečka po zaužitju večje količine energijske pijače je sicer dvignila veliko prahu, a opisanih primerov zastrupitve mladostnikov z energijskimi pijačami ni malo. Na oddelkih nujne medicinske pomoči se pogosto znajdejo mladi, ki zaradi zaužitja energijske pijače (brez dodatka alkohola in drugih substanc) doživijo epileptični napad, delirij in motnje srčnega ritma. Med sicer redke, a prav tako opisane primere na žalost spadajo tudi srčni zastoji, še posebej če so prisotne (še neodkrite) zdravstvene težave.«

Več v Zarji Jani, št. 24, 15. 6. 2021

osebni arhiv
dr. Nina Zupanič: »Na oddelkih nujne medicinske pomoči se pogosto znajdejo mladi, ki zaradi zaužitja energijske pijače (brez dodatka alkohola in drugih substanc) doživijo epileptični napad, delirij in motnje srčnega ritma. Med sicer redke, a prav tako opisane primere na žalost spadajo tudi srčni zastoji, še posebej če so prisotne (še neodkrite) zdravstvene težave.«