»Slovenija leži na območju Evrope z največjo pogostnostjo neviht. To zajema južni del Karnijskih in Julijskih Alp. Iz tega območja se širi južno na severni del Furlanije, Brda, del Vipavske doline in na Dinarske planote – Trnovski gozd, Hrušico in Nanos z zaledjem. Na tem območju lahko v povprečju pričakujemo več kot 50 neviht na leto. Proti vzhodu se pogostnost neviht zmanjšuje in na skrajnem severovzhodu jih imamo v povprečju okoli 30 na leto. Pogostnost toče pa ni sorazmerna s pogostostjo neviht. Na omejenem območju enega kvadratnega kilometra jo lahko pričakujemo v povprečju enkrat na leto. Negotovost podatkov o pojavljanju toče je večja kot razlike med kraji, zato ne moremo posebej izpostaviti območja Slovenije, kjer je toča pogostejša. Če pojava toče in sodre štejemo skupaj, po pogostnosti nekoliko bolj izstopajo hribovita območja, predvsem Julijske Alpe,« pojasnjuje meteorologinja mag. Mojca Dolinar, vodja sektorja za podporo podnebno odvisnim dejavnostim na Agenciji Republike Slovenije za okolje.
Ko bi le vedeli! Za nastanek toče pri nas morajo biti izpolnjeni točno določeni vremenski pogoji. »Za nastanek neviht, ki so lahko točonosne, mora biti ozračje zelo nestabilno. To pomeni, da lahko motnje, kot so pregrevanje zraka pri tleh ali dvigovanje zraka ob orografskih pregradah, sprožijo vertikalno gibanje zraka. Drugi, zelo pomemben pogoj za nastanek neviht in toče pa je dovolj vlažna zračna masa. Ko se sproži njeno vertikalno dviganje, se začne kondenzacija in nevihtni oblak začne rasti. Da v njem nastane toča, mora zrasti zelo visoko, za kar potrebujemo močne vzgonske vetrove, torej veliko energije. Meteorološki modeli, s pomočjo katerih napovedujemo vreme, nam povedo, kakšne zračne mase bodo v nekem času nad Slovenijo in kako stabilno oziroma nestabilno bo ozračje. S pomočjo teh podatkov lahko napovemo, kakšna bo verjetnost za nastanek neviht za nekaj dni, tudi do deset naprej, in kako močne bodo. Ne moremo pa natančno določiti kraja in časa toče. Za dan naprej napovemo le verjetnost za razvoj nevihte s točo. Močno na to vplivajo tudi lokalni pogoji, recimo kako mokra so tla, s čim so pokrita, kakšna je natančna smer vetra in tako naprej, o katerih sproti nimamo dovolj podatkov v visoki ločljivosti.«
Česar še ne moremo izmeriti, predvidevamo. »Zaradi segrevanja ozračja in posledično več energije pričakujemo, da bodo ekstremni vremenski pojavi intenzivnejši, tudi toča. Ozračje se je v Sloveniji že ogrelo za več kot dve stopinji Celzija, zato upravičeno pričakujemo, da se bosta povečala število in jakost ekstremnih pojavov. Tople zračne mase lahko držijo več vlage. Pri kondenzaciji vodne pare ob nastanku padavin se zato sprošča več energije, zato so tudi pojavi, ki spremljajo močne padavine, močnejši. Meritve nam tega sicer za zdaj še ne potrjujejo. Tako kot za vse podnebne spremenljivke tudi za ekstremne vremenske pojave namreč velja naravna spremenljivost. Eno leto imamo več toče, drugo manj. A modelske simulacije potrjujejo, da se bosta z dvigom temperature povečala število in moč ekstremnih nalivov, močnih sunkov vetra in toče.«
Debelejša bo! Kaj to v prihodnje torej pomeni za Slovenijo?
...
Več v reviji Zarja Jana, št. 25, 22.6. 2021
