Japonska se je komaj začela dobro odpirati po četrtem valu covida, ko jim že grozi peti. Ki ga bodo, tako kaže, pričakali pretežno nepripravljeni – z dvema odmerkoma je cepljenih le 13,8 odstotka ljudi, z enim pa okrog 23 odstotkov. Ne zato, ker bi se ljudje izogibali cepljenju, temveč zato, ker so imeli hude težave z dobavo cepiva. Zdaj se zadeve počasi urejajo, a medtem število dnevno okuženih spet narašča. Še eno težavo ima japonska vlada, ustava ji preprečuje, da bi najstrožje varnostne ukrepe, kot je popolna zapora, zapovedala, lahko samo prosi, da jih ljudje upoštevajo. Lahko, na primer, milo prosijo, naj se bari in restavracije zapirajo prej kot ponavadi. Nekateri vladi ne ustrežejo.
Medtem pa jim tujci v deželo že prinašajo nove okužbe – tujim gledalcem je vstop na olimpijska prizorišča prepovedan, kljub temu pa zaradi iger v deželo prihaja okrog 100.000 tujcev. Športnikov, njihovih trenerjev, pa še funkcionarji, novinarji ... Zaščitni ukrepi na letališču niso zadostni, se je pokazalo, okužbo – z najbolj nalezljivim sevom delta – so že odkrili pri trenerju in športniku iz Ugande ter športniku iz Srbije. Okužbe so odkrili tudi pri delavcih v olimpijski vasi, še preden so jo sploh odprli. Kakšne načrte imajo glede cepljenja podpornega osebja in več kot 110.000 prostovoljcev, ki bodo prihajali v stik s tujimi obiskovalci iger, organizatorji niso sporočili.
Odločili so se, da od gostov ne bodo zahtevali, da so cepljeni, vendar trdijo, da jih bo »več kot osemdeset odstotkov« cepljenih. Kje so našli to številko, ni jasno – samo primer, v Tanzaniji, kjer imajo dobre tekače na dolge proge, se ni cepil še niti en človek.
Prosimo, navijajte molče. Na otvoritveni slovesnosti 23. julija bo stadion z 68.000 sedeži skoraj prazen – prvotno predvidenih 10.000 gledalcev so sklestili na peščico sponzorjev, tujih diplomatov in drugih pomembnežev. Olimpijski ogenj bodo prižgali na slovesnosti brez gledalcev. Športni dogodki na največjih prizoriščih bodo potekali brez gledalcev, prav tako tisti, ki se bodo začeli po deveti zvečer. Guverner otoka Hokaido, kjer bo maraton, je zaprosil organizatorje, naj prepovedo navijače ob cesti. Na drugih dogodkih bo prisotnost gledalcev omejena na 10.000 ali na polovično zasedenost dvorane. Kar pa še ni čisto gotovo, še vedno obstaja tudi možnost, da to število še zmanjšajo ali gledalce celo povsem izključijo. Navijači, ki bodo, če bodo, vendarle smeli prisostvovati športnim dogodkom, se bodo morali držati strogih pravil: ves čas bodo morali nositi masko, vpitje in navijanje sta prepovedana, po tekmi morajo takoj domov. Kako bo z gledalci na paraolimpijskh igrah, se bodo odločili 16. julija.
Športniki – mnogi so prišli na Japonsko že pred tedni – se pritožujejo. Dobivajo navodila, kako naj ravnajo, vendar so ta nedorečena in se kar naprej spreminjajo – trenutna verzija je že tretja. Skrbi jih, ker so bili njihovi hoteli in dvorane za treninge načrtovani in zgrajeni že pred pandemijo in torej niso narejeni tako, da bi preprečevali prenos virusa z aerosoli. Zapovedani vsakodnevni antigenski testi sline so nezanesljivi in pogosto lažno negativni. Moti jih, da morajo v telovadnicah nositi maske med treningom, pa da si jih morajo priskrbeti sami, da si morajo tudi sami plačati zavarovanje, da ni jasno, kako bodo ravnali z okuženimi in kdo bo ukrepe plačal.
Ne, te igre zanesljivo niso varne.
Prosimo, ne seksajte. Že vse od olimpijade v Seulu leta 1988 organizatorji iger športnikom delijo brezplačne kondome. Ker je čisto jasno, da med lepimi, zdravimi, hormonov polnimi mladimi ljudmi, nagnetenimi v olimpijski vasi, preskakujejo iskrice in potem se zgodi, kar se zgodi. In je tudi jasno, da organizatorji seksa ne morejo preprečiti, lahko pa vsaj poskrbijo, da je varen. A letos so se znašli v zagati – navodila športnikom zabičujejo »izogibajte se nepotrebnim telesnim stikom«, po drugi strani imajo pa gostitelji 160.000 kondomov, ki so jih nameravali razdeliti. Ko so jih povprašali o tem, so silovito zardeli, zamencali ... in šele čez čas prišli na dan z diplomatskim odgovorom. Kondome jim bomo razdelili, ko bodo odhajali, so rekli, naj jih odnesejo domov za spomin (na seks, ki ga ni bilo, domnevamo?) in kot spodbudo za varen seks doma.
Ne vemo, kako razočarani bodo zaradi tega športniki, zagotovo pa so hudo potrti štirje japonski proizvajalci kondomov, ki so računali, da bodo na olimpijadi lahko predstavili svoje ultratanke nove kondome iz poliuretana, pa olimpijska pravila zapovedujejo (očitno obstajajo tudi pravila za kondome), da morajo biti ti debelejši in narejeni iz lateksa. Kakšno bi bilo šele razočaranje, če bi ljudje smeli seksati.
Prosimo, odpovejte olimpijado. Japonci so potrpežljiv in prilagodljiv narod, a ko jim prekipi, jim čisto zares prekipi – in tokrat jim je: japonska javnost je olimpijskim igram v Tokiu izredno nenaklonjena. Za peticijo proti igram so zbrali 420.000 podpisov, deset tisoč prostovoljcev na igrah je iz protesta odšlo, bolnišnice so na okna lepile napise »Odpovejte olimpijado«. Zveza zdravnikov Tokia s 6000 člani je v pismu, ki ga je poslala predsedniku vlade, guvernerki Tokia in predsedniku organizacijskega komiteja, zahtevala, naj igre odpovedo. Vsa medicinska stroka trdno podpira stališče, da bi bilo igre najvarneje odpovedati.
Ankete kažejo hudo nasprotovanje javnosti, izmerili so, da bi več kot tri četrtine vprašanih olimpijske igre najraje odpovedalo ali vsaj preložilo. Odtlej je sicer ta protiolimpijski odstotek upadel, še vedno pa si večina Japoncev iger ne želi. Pritisk je tako hud, da so celo tisti, ki olimpijado podpirajo – na primer japonski športniki, ki si želijo nastopiti – raje tiho.
Politiki pa na to uho ne slišijo, še posebej predsednik vlade Jošihide Suga je zelo jasno povedal: igre bodo. Pika in konec.
Zakaj že?
Prosimo, pustite nam zaslužiti. Obstajata dve močna razloga, zakaj olimpijske igre v Tokiu bodo, zakaj morajo biti.
