Zgodbe

Bo letos z vso silo znova udarila gripa?

Simona Furlan
19. 7. 2021, 22.00
Deli članek:

Virus covida-19 temeljito spreminja naš svet. Vseh posledic pandemije in z njo povezanih ukrepov se seveda še ne zavedamo oziroma jih še ne občutimo, marsikaj pa nas je, vključno z znanstveniki, že krepko presenetilo. Večinoma neprijetno. Ena od teh posledic je, kot so to poimenovali strokovnjaki, covidni imunski dolg.

Zarja Jana
Zdi se, da je pred nami, zlasti pa pred starši majhnih otrok, obdobje vedno novih vprašanj in dilem.

Gre za to, pravijo, da smo se, medtem ko smo se z drastičnimi ukrepi ščitili pred virusom covida, pretežno izognili tudi številnim drugim virusom. Kar na prvi pogled morda ni videti slabo, gledano širše pa prinaša morebitne resne težave.

Otroci ostali brez imunske zaščite? Zakaj? Zato, ker se naš imunski sistem oblikuje in krepi prav zaradi srečanj z omenjenimi virusi, se nanje prilagaja in sčasoma razvije protiorožje. Proces, ki se začne pri majhnih otrocih, ki jih omenjeni virusi, tudi respiratorni sincicijski virus (RSV), zaradi še neizoblikovanega imunskega sistema ogrožajo bolj kot večino odrasle populacije.

O tem, da so ukrepi za zajezitev covida povzročili motnje v razvoju naravne odpornosti zoper druge viruse, je začelo čedalje več znanstvenikov zaskrbljeno razmišljati na podlagi nedavnih poročil o povečanem zbolevanju otrok, zlasti za RSV, na Novi Zelandiji in tudi v Avstraliji, kjer bi sicer navsezadnje lahko šlo tudi za sezonski pojav; a so se s podobnimi izkušnjami denimo pred nekaj dnevi oglasili tudi zdravniki iz Južne Afrike, pa z več območij na jugu ZDA (Južna Karolina, Teksas, Florida), kjer v tem obdobju leta respiratornih obolenj praktično ni ...

Poučna opozorila z južne poloble. Morda razloga za preplah v resnici sploh ni, a po, za zdaj sicer še redkih zapisih v strokovnih publikacijah, med strokovnjaki prevladuje mnenje, da gre dejansko za že omenjeni covidni imunski dolg. Ugledni novozelandski epidemiolog z univerze v Otagu Michael Baker situacijo primerja z gozdnim požarom: če leto ali dve v gozdu ne gori, se razbohoti lahko vnetljiva in gorljiva podrast, zaradi česar je naslednji požar, ki izbruhne, veliko silovitejši, kot bi bil sicer. »Zdaj,« pravi profesor Baker, »imamo torej veliko otrok, ki se doslej z RSV še niso srečali, zato je to prvo soočenje toliko silovitejše.« Iz osrednje bolnišnice v Wellingtonu so poročali o 46 otrocih, ki so zaradi okužbe z RSV potrebovali bolnišnično zdravljenje, mnogi med njimi na intenzivnem oddelku, o porastu okužb med otroki poročajo tudi iz drugih bolnišnic. Skupno so na Novi Zelandiji v petih tednih zabeležili tisoč okuženih z RSV, običajno zimsko povprečje, govorimo o 29 tednih, je 1743 obolelih. Da je teh več od povprečja tudi pri njih, že poročajo tudi iz Avstralije.

Covidni imunski dolg je torej posledica ukrepov, kot so pogostejše umivanje in razkuževanje rok, uporaba zaščitnih mask, socialna distanca, šolanje od doma, lockdown … Vse to torej, zaradi česar je lani s planeta tako rekoč povsem izginila tudi gripa. Vemo, da je pri nas sicer dodobra napolnjena statistika obolelih za gripo tokrat ostala prazna, kar pa smo na podlagi podatkov o njihovi sezoni gripe in drugih respiratornih virusov z južne poloble pravzaprav pričakovali. Na Novi Zelandiji, denimo, so imeli v pretekli zimi 99 odstotkov manj gripe in 98 odstotkov manj okužb z RSV. Letos, kot rečeno, številke kažejo precej drugačno stanje.

Več v reviji Zarja Jana, št. 29, 20.7. 2021