MODRIJANI-20 Svet24.si

Kdaj bo Blaž Švab spet zibal?

Katja Jevsek Svet24.si

Znana vremenarka pri 43. letih sporočila, da je ...

predcasno glasovanje referendumi 2022 gospodarsko m24 Necenzurirano

SDS so mesta spet rekla "ne"

jansa logar bled Reporter.si

Janez Janša je »dvoživki« Anžetu Logarju ...

nk olimpija 22 mm Ekipa24.si

Na mizi vodstva zmajev ponudba, ki je ne gre ...

kmetija-2022 Njena.si

Konec Kmetije drugačen, kot običajno?

doncic dallas (3) Ekipa24.si

Veliki derbi in Ronaldo istočasno na televiziji? ...

Zgodbe

Smo sploh še kje varni?

Če mislite, da so temperature, ki jih doživljamo letošnje poletje, visoke, pomislite ponovno. V Ameriki so letos zabeležili zgodovinski vročinski val – v Kanadi so se temperature povzpele celo do 50 stopinj Celzija, umrlo je na stotine ljudi. A tudi v Evropi smo doživeli marsikateri šok. Tornado na Češkem, toča v velikosti pomaranč v neki francoski vasici, zadnje nevihte so pod vodo spravile mesta v Avstriji in razdejale številne kraje v Nemčiji, kjer se to prej ni dogajalo. Smo sploh še kje varni?

Toča sama po sebi morda res ni nič nenavadnega v poletnih mesecih, a takšna v velikosti pomaranč?! Ali teniških žogic, kot so ji bili priča letos v Avstriji?! Svet je res postal mala vas, informacije hitro potujejo, pred stotimi leti o takšnih dogodkih ne bi bili obveščeni. A da je letošnje poletje res postreglo z marsičim še ne videnim, nam potrdi meteorologinja Tanja Cegnar. 

Ceste so postale reke

Kar se je v preteklih dneh dogajalo ponekod v Avstriji (pod vodo je bilo mesto Hallein) in Nemčiji, kjer je v hudourniških poplavah umrlo veliko ljudi, je grozljivo. V nemški zvezni deželi Porenje-Pfalška je bregove prestopila reka Ahr in za seboj pustila hudo razdejanje v vasi Schuld. Tudi ponekod drugod v Nemčiji so ceste v trenutku postale reke in s sabo odnašale avtomobile. Voda je zalila kleti, sprožali so se zemeljski plazovi in ljudje so v paniki, ker so se znašli sredi sodnega dne, neprestano klicali na pomoč. Reševalci vseh žal niso uspeli rešiti. Prav število smrtnih žrtev v poplavah v zahodni Evropi, predvsem v Nemčiji in Belgiji, je šokiralo tudi Cegnarjevo. »Šokirata pa tudi izjemnost in obsežnost dogodka. V obdobju z razpoložljivimi podatki in meritvami na tistem območju tako obilnih padavin v nekaj urah, dnevu ali dveh na tako velikem območju ne zasledimo. Za tiste kraje je padla v kratkem času običajna mesečna ali dvomesečna količina padavin. Dosedanji padavinski rekordi so bili močno preseženi. Na osnovi arhivskih podatkov prebivalstvo takega dogodka ni pričakovalo. Tla so bila že predhodno dobro namočena in brez rezerve za shranjevanje velike količine vode, ki je padla v kratkem času. Veliko vlogo ima tudi oblika površja, saj voda v pretežno ravninskem svetu odteka bistveno počasneje kot v hribovitem,« komentira.

Se lahko zgodi tudi pri nas?

Nevihte Slovenije niso obšle, na Koroškem in na Pohorju ter ponekod drugod je bilo škode veliko, smrtnih žrtev pa na srečo ni bilo. Seveda pa še zdaleč niso imele take razsežnosti kot severno od nas. In vendar, kaj nas čaka, bomo s strahom gledali v nebo, kdaj se bo razbesnelo tudi nad nami? Smo ob tornadu na Češkem, kakršnega ne pomnijo, poplavah v Nemčiji in Avstriji, kakršnih še ni bilo, in ob zgodovinskem vročinskem valu v Ameriki sploh še kje varni? Absolutne varnosti pred nevarnimi vremenskimi pojavi ni, odgovarja Tanja Cegnar. »So pa območja, kjer so nevarni vremenski dogodki bolj verjetni, in območja, kjer so manj verjetni. Kraji se med seboj razlikujejo glede na vrsto nevarnih vremenskih dogodkov. Tudi v Sloveniji se srečujemo s hudourniškimi poplavami, zemeljskimi plazovi, neurji s točo, pozebo, sušo, vročinskimi valovi, vetrolomom, žledom. Pred desetletji je dokumentiran tudi pojav tornada. Tudi pri nas so nevarni izjemni vremenski dogodki v preteklosti že terjali življenja. Kot najimpresivnejši so mi iz preteklosti ostali v spominu Log pod Mangartom, Železniki in obsežna poplava Drave, ko nas je dosegel visokovodni val iz Avstrije. Pomembno je, da spremljamo dogajanje, da nam pristojne službe zagotovijo pravočasna in pravilna opozorila ter napotke, kako ravnati, da ob izrednih dogodkih omilimo škodo in se izognemo tistemu najhujšemu – poškodbam ali celo smrti. Pomembno je imeti dobro meteorološko in hidrološko prognostično službo, ki izda pravočasna opozorila na nevarne vremenske in vodne ujme. Prav tako pomembne pa so tudi službe za zaščito in reševanje.« 

Misliti vnaprej

Nihče nam ne more zagotoviti, da smo varni pred muhastim vremenom. 

Več v reviji Zarja Jana, št. 30, 27.7. 2021