Za človeštvo bi bilo dobro, da bi bilo to leto prelomno v smislu zavedanja, da nam zmanjkuje časa in da je treba urgentno zmanjševati izpuste ogljikovega dioksida. A če je lanska karantena blagodejno vplivala na ozračje, pa smo letos na svetovni ravni vanj izpustili več ogljikovega dioksida kot kadarkoli poprej. Kako je to mogoče ob vsem vedenju in opozorilih znanstvenikov?! Očitno nas ne bo streznilo nič drugega kot še večje katastrofe, ki bodo gotovo sledile. Raziskovalka in meteorologinja dr. Lina Boljka nam je že dve leti nazaj povedala, da bodo po letu 2030 vremenski pojavi mnogo ekstremnejši, kot jih doživljamo danes. Pa že danes se nam zdi precej hudo!
Izboljšati moramo opozorilne sisteme. »Za zdaj še težko ločimo vreme in podnebne spremembe. Je pa res, da delajo podnebne spremembe vreme hujše. Ker je tako zelo pregreta Zemlja, je vročinski val hujši. Ker je Zemlja bolj pregreta, imamo več vlage v zraku in so zato padavine hujše, obilnejše. Kar smo letos videli v Nemčiji, je precej redek pojav. Neki ciklon se je dobesedno zabarikadiral na tistem območju in tam nekaj dni tudi ostal. Verjetno bi se to zgodilo tako ali drugače, je pa gotovo več padavin padlo prav zaradi podnebnih spremembe,« razlaga Lina Boljka.
Bi se dalo te padavine napovedati in tako rešiti mnogo življenj? »Da, tako menim. Mislim, da bi se takšna katastrofa skoraj dala preprečiti, prebivalstvo ni bilo dovolj zgodaj obveščeno. V Evropi bo treba izboljšati opozorilne sisteme, tudi v Nemčiji se je izkazalo, da nimajo dovolj dobrih. Vidi se, da v Evropi nismo navajeni hudih vremenskih dogodkov, v ZDA, kjer so orkani in cunamiji vsako leto, pa je drugače. Ko sem obiskala zahodno obalo ZDA, je bilo povsod videti opozorilne table, ki povedo, do katere meje pride cunami in od kod se moraš umakniti, ko zatulijo sirene. Orkan napovedujejo že par dni prej, do kod lahko pride, predvidene so tudi evakuacije … Zdi se mi, da bi v Evropi na pozive o evakuaciji malokdo reagiral, saj na tako skrajne vremenske pojave nismo navajeni.«
Če vemo, da bodo podnebne spremembe vedno hujše, bi se morali prilagoditi. Na nekaterih območjih takih pojavov ne pričakujemo, vendar bodo pogostejši tudi tam, kjer jih do zdaj nismo doživljali. S tega vidika je katastrofa v Nemčiji morda res prelomni dogodek, zaradi katerega bodo mnogi jemali kakšno opozorilo resneje.
Vroče kot v peklu. Pred dvema letoma je več kot sto slovenskih znanstvenikov pisalo vsem odločevalcem, da se je treba zresniti in ukrepati. Že takrat so opozarjali tudi na (vlažne) vročinske valove. »Prav to je bil zdaj del problema v Kanadi, kjer je termometer kazal že 50 stopinj, in mislim, da si noben klimatolog še leto nazaj ne bi upal napovedati tako visokih temperatur – v Kanadi! To je presenetilo pravzaprav čisto vse. Da se je tak ekstrem zgodil, je res presenetljivo.
Tam je bilo kar precej vlažno, posledice so bile tudi smrtne žrtve, po drugi strani so se zaradi vročine izsušila tla, zato so sledili požari. Samo suha tla sicer požara ne povzročijo, a veliko lažje pride do vžiga – z odvrženimi ogorki, z udari strel. V Severni Ameriki in Kanadi so prav strele ob nevihtah zanetile ogromno požarov.«
Je res vse tako daleč? Morda se ne zavedamo, ampak že zdaj živimo v ekstremnih razmerah. Bo pa še huje, ekstremni pojavi se bodo zgostili, in na to opozorilo smo gluhi, ne vemo, kaj bi. Ne znamo, ne zmoremo?
»Prvi problem je, da smo od tako velikih katastrof, kot so požari v Sibiriji in lanski v Braziliji, tako daleč stran, da se ne zavedamo, kako hudo je. Ne znamo si predstavljati, kaj to pomeni: da ne moreš ven, da ne smeš odpreti oken, da ostaneš v hipu brez doma … Dokler katastrofa ne pride na prag lastne hiše, se nam zdi vse tako zelo oddaljeno. Drugi problem je, da podnebne spremembe potekajo zelo počasi. Že pred 30 leti bi morali narediti načrt ukrepanja, ampak nismo čutili potrebe, nismo videli sprememb oziroma jih ne dojemamo kot nekaj urgentnega. Čeprav so znanstveniki opozarjali in dobro vedeli, kaj prihaja. Podnebne spremembe so zelo kompleksen problem – ne samo, da gre za uničevanje narave oziroma nam ta vrača za slabo ravnanje, gre za to, da je to političen, socialen in ekološki problem. Zavedam se, da je za politike to ukrepanje zahtevno – še posebno, ker gre tudi za ekonomski problem. Podnebne spremembe vplivajo na ekonomijo in politike še posebej vznemirja, kako bodo ob omejevanju podnebnih sprememb zagotavljali ljudem blaginjo.«
Več v Zarji Jani, št. 32, 10. 8. 2021
