Zgodbe

Zdravilo, ki je razdelilo svet

Simona Furlan
12. 8. 2021, 09.49
Posodobljeno: 12. 8. 2021, 09.53
Deli članek:

Pandemija covida-19 z vsemi novimi, še bolj nalezljivimi različicami virusa ne pojenja. Prizadevanje za povečanje števila cepljenih je močno in mogočno, a po intenzivnosti kaj dosti ne zaostaja niti vztrajnost nasprotnikov cepljenja. Podobno vroče so tudi razprave med znanstveniki o tem, kako učinkovita so v boju z virusom SARS-CoV-2 nekatera zdravila. Eno od teh, sicer že desetletja znani antiparazitik ivermektin, ima glede svojih pozitivnih učinkov pri zdravljenju obolelih za covidom-19 veliko gorečih zagovornikov, a tudi podobno ostrih nasprotnikov. Prepir, v katerem je čedalje teže ločiti zrna od plev, torej resnico od interesov.

Shuttestock
Stroka pri nas uporabi ivermektina pri zdravljenju covida-19 ni naklonjena.

O tem, da ima uporaba ivermektina v boju zoper covid-19 kar veliko zagovornikov, smo že obširneje pisali tudi v naši reviji. Gre, kot rečeno, za štiri desetletja staro zdravilo, uporablja se ga od leta 1981, za pljučno-srčne zajedavce tako pri živalih kot tudi pri ljudeh. Po pomembnosti ga primerjajo z aspirinom in v nekaterih delih sveta, zlasti tam, kjer se spopadajo z limfatično filarizo in rečno slepoto, nevarnima boleznima, ki ju povzročajo zajedavski črvi, prav z njegovo uporabo rešijo mnogo življenj. Odpravlja pa tudi številne druge zajedavske bolezni, kot so denimo uši, garje, mošnje, ogorčice … Znanstvenika, zaslužna za razvoj tega zdravila, sta bila leta 2015 celo prejemnika Nobelove nagrade na področju fiziologije oziroma medicine.

Spodbudne začetne ugotovitve. Ugotavljanje, da bi ivermektin morda lahko pomagal tudi v boju s covidom-19, saj deluje protivirusno in protivnetno, je iz akademskih krogov začelo pronicati tudi v širšo javnost konec lanskega leta. Prihajala so poročila o predkliničnih študijah, ki naj bi dokazovale, da omenjeno zdravilo kar za 5000-krat zmanjša replikacijo virusa SARS-CoV-2 znotraj celice. O tem je denimo takrat govoril tudi Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo, a tako kot veliko drugih strokovnjakov po svetu poudaril, da so za dokončno potrditev tega pomembnega učinka ivermektina na virus covida-19 potrebne dodatne poglobljene raziskave, s katerimi bi se zdravilo preizkušalo na vsaj 20 do 30 tisoč posameznikih. Njegovo uporabo je dotlej odločno odsvetoval. Ter poudaril, da je lahko zdravilo pri prevelikem odmerku zelo toksično.

Podobno opozarjajo tudi mnogi drugi strokovnjaki, vključno s tistimi iz Svetovne zdravstvene organizacije ali iz ameriške (FDA) in evropske (EMA) agencije za zdravila. Je pa ob skeptikih glede koristnosti ivermektina hitro raslo tudi število tistih, ki so prepričani v njegovo učinkovitost – nadaljnji razvoj bolezni naj bi pri blažji obliki zaviral v več kot 80 odstotkih, pri težjih primerih pa naj bi se smrtnost po uporabi ivermektina zmanjšala za vsaj 75 odstotkov.

Zdravilo, ki je razdelilo svet. In medtem ko so se glede ivermektina in covida, zlasti med znanstveniki v t. i. razvitem svetu, bile hude akademske bitke, so ga drugje po svetu tudi brez široko sprejetih ali potrjenih študij že začeli na veliko uporabljati. 

Več v reviji Zarja Jana, št. 32, 10.8. 2021