Zgodbe

Naj cepim otroka?

Marija Šelek
27. 9. 2021, 22.00
Deli članek:

»Ne bom se cepila, ker sem doslej slišala že toliko različnih zastrašujočih informacij, da si bom potrdilo verjetno na koncu kar kupila. Itak so zdaj cenejša, kot so bila. Prej je bilo tako potrdilo 600, zdaj je že 200 evrov. Veš, koliko je tega!« me je razsvetlila mlada natakarica v enem od ljubljanskih lokalov. Malo pred tem pa mi je dober znanec povedal, da so v njegovi družini »zakoronili« –najprej je zbolel devetletnik, ta je korono odpravil z dvodnevno vročino, medtem ko je pri desetletniku vročina štiri dni vztrajala pri 40. Starša sta oba cepljena in nobeden se ni okužil, kar je na sedemdesetih kvadratih precejšnja zmaga. Družba precepljenih staršev smo bili, med katerimi je samo eden dal svojega štirinajstletnika cepiti. Strah nas je. Česa?

Shutterstock
Medtem ko se v razvitih državah zahoda pregovarjamo, ali cepiti otroke ali ne, v mnogih drugih delih sveta do prvega odmerka niso prišli niti najranljivejši.

Da ne bi imeli hudih stranskih učinkov in, še huje, dolgoročnih posledic. Nam lahko strah odženejo zadnje raziskave? O dolgoročnih posledicah cepiv proti covidu-19 raziskav pač ne moremo pričakovati, tako kot nam nihče ne more zagotoviti, da bo z otrokom vse življenje vse v redu. Niti ne moremo vedeti, ali v prihodnjih letih ne bomo vsi nosili mask – zaradi onesnaženega zraka.

Vprašanje o cepljenju proti covidu-19 je še težje, ko se začnemo pogovarjati o otrocih. In nikakor to ni značilno samo za Slovenijo.
Za bruseljski Politico je ameriški profesor, strokovnjak za infekcijske bolezni, William Schaffner poudaril, da je pri najstnikih tveganje za hujši potek bolezni covid-19 res majhno, vendar to ne pomeni, da ga ni. V Ameriki je namreč za posledicami te bolezni umrlo kar 400 otrok! Seveda so k temu pripomogle njihove pridružene bolezni in čezmerna debelost. »Mnogi od njih bi lahko danes živeli, če bi jih le lahko cepili. S cepljenjem ščitimo tako posameznika kot skupnost.«

Britanski strokovni NE. V večini evropskih držav menijo, da so individualne dobrobiti cepiva pri otrocih majhne (v smislu, da večina otrok virus preboli brez zapletov), vendar poskušajo otroke oziroma njihove starše prepričati o cepljenju zavoljo manjšega kroženja virusa v populaciji in da bi tudi otroci pripomogli k preprečevanju širjenja morebitnih novih različic. Na Nizozemskem je vlada svetovala cepljenje otrok, da bi jih zavarovala pred morebitnimi posledicami dolgega covida in zato, da bi lahko šole in športne dejavnosti za otroke ostale odprte čim dlje.

Britanski neodvisni odbor za cepljenje in imunizacijo (JCVI) še vedno ni spremenil stališča: za zdrave 12- do 15-letnike cepljenje prinaša neznatne koristi v primerjavi s potencialnimi škodljivimi učinki cepiva. So pa zapisali, da bo vlada verjetno gledala na učinke cepljenja otrok širše – odprtje šol, izobraževanje, socializacija ... Prav tako so navedli, katerim skupinam otrok cepljenje gotovo priporočajo – srčni bolniki, kronični respiratorni bolniki, tisti z obolenji jeter, ledvic in prebavnega trakta, z nevrološkimi obolenji, sladkorno boleznijo tipa 1, tisti z oslabljenim imunskim sistemom ...

Slovenska stroka je ZA. Po izjavi dr. Logarjeve, češ da od otrok pod 15. letom PCT-pogoja ne zahtevamo, starejši pa se lahko cepijo, torej ni nobenih problemov, lahko sklepamo, da za slovensko stroko ni dvomov. Po zadnjih izjavah pediatrov, ki so se oglasili v javnosti (Marko Pokorn, Denis Baš), strah staršev ni utemeljen niti za mlajše od 15 let. Prav tako je Beovićeva ob dejstvu, da je zdravstveno tveganje otrok, če zbolijo za covidom, majhno, povedala, da je njeno mnenje o cepljenju proti covidu takšno kot o drugem cepljenju otrok. Torej naklonjeno.

Kako resna težava je miokarditis? Tiste, ki se sprašujete, ali naj svojega 16- ali 17-letnika pošljete na cepljenje, morda prepriča podatek iz ameriških analiz: med cepljenimi mladostniki je desetkrat manj hospitalizacij. Kaj naj pa z izsledki raziskave, ki pravi, da so po drugem odmerku cepiva ugotovili precejšen porast vnetja srčne mišice (miokarditis) pri mladih moških? Kaže se kot bolečina za prsnico, občutek močnega razbijanja srca, utrujenost, težka sapa, lahko tudi povišana temperature.

Več v reviji Zarja Jana, št. 39, 28. 9. 2021