Profesor Chris Whitty, vodja angleške zdravstvene službe, je ob objavi o načrtovanem dodajanju fluorida v pitno vodo poudaril, da ni nobenih znanstvenih dokazov, da bi fluorid kakorkoli ogrožal zdravje, denimo povzročal raka in druga huda obolenja. Stališče, ki mu marsikje po svetu, in sicer na podlagi povsem resnih znanstvenih raziskav, zlasti novejših, odločno nasprotujejo. Zanje je fluoriranje (oziroma fluoridiranje) vode dejansko eden najhujših napadov na človekovo zdravje.

Plin, ki ga ne najdemo v prosti obliki. Fluor je v svoji naravni obliki kemični element, ki spada med pline, v naravi ga ne najdemo v prosti obliki, temveč je vedno sestavni del spojin. Francoskemu kemiku Henriju Moissanu ga je po dolgoletnih raziskavah uspelo osamosvojiti leta 1886, leta 1906 je za to prejel tudi Nobelovo nagrado. Fluor, ki je delček velikega mozaika snovi, potrebnih za delovanje in zdravje človekovega organizma, zaužijemo predvsem z vodo – količina je odvisna od koncentracij floura v zemlji, na kateri so vodni viri – in s prehrano. Najbogatejši z njim so, kot denimo najdete zapisano na nacionalnem portalu o hrani in prehrani Prehrana.si, konzervirane ribe (sardoni, sardine), konzervirano sadje, mleko, meso, ribe in morski sadeži, žita ter pravi čaj, ponekod kot dober vir fluora navajajo tudi jabolka, jajca, krompir, alge ...

V slovenski vodi ga ni veliko. Količina fluora v vodi je na različnih koncih sveta zelo različna, najdete lahko podatke o tem, da v nekaterih pokrajinah na Kitajskem prebivalci zbolevajo za skeletno fluorozo, ki je posledica preveč fluora v tamkajšnji pitni vodi, višje naravne odmerke fluora v vodi so, na primer, izmerili tudi na Švedskem, Finskem, Šrilanki …

Imajo pa zato drugje v vodi bistveno manj fluora od uradno priporočene koristne koncentracije, ki naj bi bila okoli 1 mg na liter vode. Tudi v Sloveniji, kjer se vrednosti fluorida najpogosteje gibljejo od 0,04 pa vse tja do 0,2 mg na liter vode (vir: Prehrana.si), a te višje vrednosti so zelo redke. Uradno priporočeni dnevni vnos fluorida je za odrasle 3,5 mg, za otroke ustrezno manj, zgornja dopustna meja dnevnega vnosa fluorida pa je 7 mg, piše na že omenjenem portalu. Pa tudi, da »pri dnevnem vnosu 0,1 mg fluorida na kg telesne mase v času razvoja zob (kar je le dvakratna vrednost priporočene) lahko pride do negativnega vpliva na zdravje zob, npr. do pojava zobne fluoroze, ki se kaže kot bele oziroma v hujših primerih rjave lise na zobeh. Pri mlajših otrocih se zato svetuje uporaba zobnih past z manjšo vsebnostjo fluorida oziroma njihova nadzorovana uporaba. Hujša oblika prekomernega uživanja fluorida je skeletna fluoroza, ki se razvije pri vsaj deset let trajajočem prekomernem vnosu, posledica pa je prekomerna kalcifikacija kosti. Akutna zastrupitev s fluoridom povzroči slabost, bruhanje, diarejo, povečano slinjenje in potenje, glavobole, slabotnost, srčno aritmijo, odpoved ledvic, komo, lahko celo smrt.«

Več v reviji Zarja Jana, št. 39, 28.9. 2021