Nekateri smo precej časa preživeli na spletu in pregledovali vse mogoče – da, iskali smo nasilje, iskali smo povzročanje kaosa, a dlje od tistih nekaj mladcev, ki so prevrnili šest zabojnikov za smeti, nismo prišli. Ampak, veste, okoli teh mladcev policistov ni bilo. »Spomnim se, da so v našem naselju enkrat neki razposajeni nepridipravi prevrnili nekaj plastičnih smetnjakov in enega celo zažgali. Za kazen je prišla policija z vodnim topom in celotno naselje oprala z njim, potem pa še s solzivcem zaplinila stanovanja tam stanujočih, ki smetnjake uporabljajo zgolj za odlaganje smeti. Konec cinizma. Če kdo prevrača smetnjake, ga nekaj policistov prime in mu po potrebi izpraši hlače, ne more pa policija zaradi treh prevrnjenih kant in 12 vrženih jajc maltretirati več tisoč ljudi, tudi naključnih mimoidočih. Menda je več kot očitno, da za vsako vrženo jajce ne more biti odgovornih tisoč ljudi, ki so takrat v bližini izvrženega jajca,« je na spletu zapisal anonimni državljan.
Zaplinili tudi otroško igrišče. Ampak vrh policije je zatrjeval, da so na izredne razmere opozarjali in da so tako rekoč tudi otroci na gugalnicah v parku Tivoli (za vse, ki morda Ljubljane ne poznate dobro: park Tivoli ni umeščen med ulicami v središču Ljubljane) sami krivi za od solzivca razdražene oči. Mar bi jih starši zadržali doma.
Pardon, ker nismo vedeli, da se moramo zavleči v luknje zaradi 3000 protestnikov iz vse Slovenije. Se moramo torej naslednjič poskriti? Dijaki ne bodo šli v šolo, otrok ne bomo peljali na plavalni tečaj, starci pa naj gredo po znižano papriko v štacuno zgolj do devete ure zjutraj. Popoldne in zvečer bodo namreč ulice zastrupljene. Bo odslej vedno tako?
Pravica do protesta. Ob argumentu oblastnikov, češ da protest ni bil prijavljen, ne smemo pozabiti na to, na kar nas opozarjajo izjemni sodelavci Pravne mreže za varstvo demokracije: »Policija mora zagotavljati in varovati pravico do protesta. Ljudje imajo v 42. členu Ustave RS zagotovljeno pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Za to ne potrebujejo dovoljenja oblasti, ampak je dolžnost države, da zagotovi izvajanje te pravice. Izvajanje pravice do protesta se sicer lahko omeji, na primer zaradi zaščite javnega reda in miru, a mora biti omejitev sorazmerna, zakonita, nujna za dosego legitimnega cilja ter časovno omejena, kot to velja vselej, ko se omejuje kakšna od človekovih pravic in temeljnih svoboščin.«
Več v reviji Zarja Jana, št. 41, 12. 10. 2021
