Znanstveniki so že ugotovili, da črevesni mikrobom odločilno vpliva na imunski sistem in igra pomembno vlogo pri praktično vseh boleznih, od srčno-žilnih do duševnih, pri tem pa sumili, da je neposredno povezan tudi s kakovostjo človekovega staranja.
Črevesni mikrobiom se z leti spreminja. Nekatere študije so pokazale, da imajo ljudje, stari 65 let in več, ki so telesno aktivni, vitki in mentalno živahni, drugačno sestavo mikrobioma kot njihovi manj zdravi vrstniki. Ugotovili so tudi, da je mikrobiom pri ljudeh, ki so prej začeli kazati znake krhkosti, bolehnosti in nasploh slabšega zdravja, precej manj raznolik kot pri tistih bolj zdravih.
S preučevanjem mikroboma pri ljudeh različnih starosti so znanstveniki odkrili določene vzorce glede razvoja črevesnega mikrobioma v različnih človekovih življenjskih obdobjih. Do tretjega leta starosti se človekov mikrobiom spreminja zelo hitro. Potem nekaj desetletij ostaja relativno stabilen, vidnejše spremembe v njem se začno znova po 40. letu, po približno 65. letu pa je dogajanje v črevesnem mikorbiomu pri bolj zdravih ljudeh še naprej živahno, pri bolj oslabelih pa oslabi tudi skrivno življenje bakterij.
Niti dva nista enaka. Vsak človek ima glede na svoj slog življenja, prehrano, zdravila, ki jih uživa, stres in podobno drugačen mikrobiom, v povprečju se njegova sestava med ljudmi ujema le v približno 30 odstotkih. Do kakšnih sprememb prihaja med staranjem, je denimo nedavno ugotavljala študija, v kateri so preučevali devet tisoč udeležencev, starih od 18 do sto let. Raziskovalci so ugotovili, da so se razlike v mikrobiomih posameznikov začele povečevati po 40. letu starosti, in tisti, pri katerih je bilo dogajanje v mikrobiomu živahnejše, so bili tako fizično kot psihično bolj zdravi. Imeli so denimo višjo raven vitamina D v telesu, nižje vrednosti slabega holesterola in maščob v krvi, potrebovali so manj zdravil, bili manj podvrženi poškodbam, niso imeli težav s sindromom prepustnega črevesja … V njihovi krvi so odkrili snovi, ki izboljšujejo tako telesne kot duševne sposobnosti in jih praviloma odkrivajo tudi pri ljudeh na tako imenovanih modrih območjih (blue zones), ki slovijo po dolgoživosti svojih prebivalcev.
Kako omiliti procese staranja. Kar je pri tem najpomembnejše, je to, da lahko na sestavo svojega mikrobioma vplivamo z življenjskim slogom, in znanstvena spoznanja o tem, kateri mikroorganizmi v našem črevesju so naši zavezniki pri lajšanju tegob, povezanih s staranjem, so nam lahko v veliko pomoč. Naša skrb za zdrav in raznolik mikrobiom seveda ne zadrži kronološkega staranja, lahko pa pozitivno vpliva na naše biološko in doživljajsko staranje.
Razmišljanje o tem, čeprav smo doslej omenjali novejše raziskave mikrobioma, seveda ni tako zelo novo. Nobelov nagrajenec Ilja Iljič Mečnikov, rusko-francoski bakteriolog, velja za očeta probiotikov, saj je že pred dobrim stoletjem menil, da bi bilo mogoče spremeniti črevesni mikrobiom in škodljive mikroorganizme zamenjati z uporabnimi (recimo tistimi v jogurtu).
Več v reviji Zarja Jana št. 45, 9.11.2021
