Zgodbe

ONA VE, da lahko!

Katja Božič
16. 11. 2021, 22.00
Deli članek:

V Sloveniji je na vodilnih položajih in v medijih še vedno veliko več moških kot žensk. Ženske prevečkrat mislimo, da ne znamo dovolj dobro nastopati v javnosti, zato se tudi ne izpostavljamo tako zelo. Pa so se našle štiri izjemne posameznice in rekle, da tako ne bo šlo več naprej. Da moramo udariti po mizi in stopiti iz moške sence. Marta Kos, Nataša Pirc Musar, Emilija Stojmenova Duh in Mateja Malnar Štembal so se na začetku junija v vili Ruska dača v Gameljnah našle s prav posebnim namenom. Ustanovile so Združenje ONA VE – mrežo slovenskih strokovnjakinj, katere cilj je povečati delež žensk v medijih in na javnih prireditvah, da bodo moški in ženske zastopani v enakem razmerju.

zarja jana
Pobudnice mreže žensk Ona ve.

Zamisel je Marta Kos, naša nekdanja veleposlanica v Nemčiji in  Švici, dobila pri švicarskih kolegicah. »Položaj žensk v Švici je zgodovinsko zelo težaven, občudujem jih, ker se znajo same zelo dobro organizirati. Ko sem bila veleposlanica, sem spoznala veliko krasnih žensk, tudi poslank, ki so izjemno aktivne v združenju Alliance F – to je združenje različnih organizacij, ki se borijo za pravice žensk,« je povedala. Pri njih je opazila platformo SHE KNOWS. Zanimalo jo je, kako deluje, in bile so tako prijazne, da so ji dale na razpolago vse znanje in izkušnje ter celo dovoljenje za uporabo enakega imena v slovenščini. »V Švici so se ženske še posebej izkazale na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2019. V akciji Helvetia kliče so spodbujale ženske, da čim več kandidirajo, in uspele so priti visoko na kandidatne liste. V švicarskem parlamentu je tako danes po zaslugi te akcije veliko žensk, kar 42 odstotkov. Zato so mi velik zgled. Glede na to, da sem medijski človek, novinarka, me je ideja o mreži strokovnjakinj še posebej pritegnila, kajti veliko razmišljamo o tem, kako uvesti, zagotoviti enakost žensk na vseh področjih družbe. Cilj našega projekta ONA VE je povečati enakost v medijih in na javnih prireditvah. Prizadevale si bomo, da bo 50 odstotkov vseh, ki nastopajo v medijih kot gostje, komentatorji, kolumnisti, udeleženci različnih oddaj, žensk. Takšen delež bi radi dosegli tudi na javnih prireditvah. Ko bo več žensk v medijih in na javnih prireditvah, bo to vplivalo tudi na politiko in druga področja družbe. Za to pa potrebujemo dvoje, in sicer strokovnjakinje, ki so se pripravljene vpisati v mrežo in dati soglasje za nastopanje v medijih in na javnih prireditvah, po drugi strani pa je tudi izjemno pomembno, da bodo mediji ter organizatorji javnih dogodkov pri izbiranju sogovornikov bolj pozorni na spolno uravnoteženost. Oboje omogočamo na naši brezplačni spletni strani www.onave.si.«

Temeljna štiriperesna deteljica. Ampak za rojstvo cele zgodbe je potrebovala podporo močnih somišljenic. »Najprej sem si rekla, da za ta projekt potrebujem vrhunsko strokovnjakinjo v digitalizaciji, v čemer je odlična Emilija Stojmenova Duh, ta se je vabilu takoj odzvala. Potem sem vedela, da bo izjemno pomembno, kako bomo ravnali s podatki – o njihovi zaščiti in varstvu seveda največ ve Nataša Pirc Musar, s katero se poznava še z RTV Slovenija, kjer sva nekoč delali skupaj. Potem pa sem potrebovala še dobro strokovnjakinjo s področja komuniciranja in odnosov z javnostjo. Moja prva izbira je bila Mateja Malnar Štembal, ki je več kot dvajset let delala na uradu vlade za komuniciranje. Ker sem jo kot direktorica urada konec devetdesetih let zaposlila, sem vedela za njene sposobnosti. Tudi ona je bila takoj za!« In začela se je akcija! »Najprej smo imele nekaj srečanj na Zoomu, 3. junija letos pa smo se prvič srečale v živo v Ruski dači in tam združenje ustanovile. Odtlej nas spremlja izjemna energija. Čeprav smo vse zelo zaposlene, z dušo in s srcem delamo za ta projekt!«

Vsaka ženska je v nečem posebna. V svoji skupnosti vidijo strokovnjakinje različnih področij. »Strokovnjakinja je lahko tudi ženska, ki odlično peče črni koroški kruh in ga prodaja. Lahko je gasilka – v Sloveniji imamo 12 poklicnih gasilk, ampak v medijih o tej temi vedno govorijo moški. Vsi poznamo selektorja slovenske nogometne reprezentance, ne vemo pa recimo, kdo je Nuša Ladinek – to je trenerka slovenske ženske nogometne reprezentance. Naš cilj je imeti v mreži čim več žensk, strokovnjakinj, ki jih v javnosti ne poznamo dovolj. V svoji družbi si želimo tudi čim več mladih strokovnjakinj, za katere sploh še nismo slišali. V tem trenutku ženske vabimo preko mreže svojih poznanstev, pri čemer nam veliko pomagajo organizacije, ki se z vprašanjem žensk bodisi že ukvarjajo oziroma imajo močne ženske v svoji sredini. Med njimi so AmCham Slovenija, sekcija menedžerk pri Združenju manager Slovenije, pomaga nam društvo Vtis – v tujini izobraženi Slovenci, v katerem je – kot zanimivost – kar 54 odstotkov članov žensk. Na vrhu vseh teh organizacij so ženske – Ajša Vodnik, Medeja Lončar, Petra Juvančič, Kristi Hodak. Imamo že tudi uradne partnerje pri projektu, prvi je Google s svojo pobudo #IamRemarkable, ki jo izvaja po vsem svetu z namenom motivirati ženske in zapostavljene družbene skupine, da se bodo znale bolj izpostaviti. Naša partnerja sta tudi Metina lista in Društvo Vtis, pogovarjamo se za medijska partnerstva, med njimi je že Večer mediji, d.o.o, in vaša revija Zarja Jana. Zelo pomemben partner pa bo tudi Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Eden od naših podprojektov je namreč Ona pravi – cilj je oblikovanje zbirke citatov Slovenk. Žalostna sem namreč, ko vidim, da v Sloveniji, vključno z menoj, uporabljamo citate tujcev, ne pa citatov ljudi, ki so naše gore list. S pomočjo ZRC SAZU in njihovih raziskovalcev bomo tako zbirali citate Slovenk – aktualne in tudi tiste za nazaj. Zaradi tega sem še posebej vznemirjena, zato sem zelo hvaležna direktorju institucije Otu Lutharju, ki se je takoj strinjal, ko smo mu projekt predstavili.«

Več v reviji Zarja Jana, 16.11.2021