Evropska agencija za zdravila (EMA) je molnupiravir za izredno uporabo odobrila sredi novembra, nekaj dni pozneje je dal priporočilo za njegovo uporabo tudi neodvisni odbor znanstvenih svetovalcev ameriške Uprave za hrano in zdravila (FDA). Je pa bila tam odločitev za to dokaj tesna, uporabo zdravila že v tej fazi razvoja in preskušanja je podprlo 13 članov odbora, deset pa jih je bilo proti. Zadržki glede njegove uporabe vendarle obstajajo, čeprav med strokovnjaki prevladuje prepričanje, podobno kot glede cepljenja, da koristi prevladujejo nad morebitno škodo.
Ni čudež, je pa dobrodošla pomoč. Znanstveniki pravijo, da bi lahko obe zdravili pomenili »prelomno točko« pri obvladovanju epidemije covida, sploh v luči razsajanja menda še nalezljivejšega omikrona. Poleg tega, poudarjajo, so doslej znana in uporabljana zdravila bistveno dražja tako od molnupiravirja kot od paxlovida, kar naj bi spopad z virusom še posebej olajšalo revnejšemu in za zdaj praktično neprecepljenemu delu sveta. Seveda pa se morajo vse dobre napovedi znanstvenikov zdaj uresničiti tudi v praksi.
Kljub optimizmu tako mnogi znanstveniki opozarjajo, da ne gre za čudežno tabletko, ki bi pri okuženem na hitro opravila z virusom covida-19, ampak bolj za pomočnika v tem boju, še zlasti v kombinaciji s cepivom. Dr. Phyllis Tien, infektologinja s kalifornijske univerze iz San Francisca in svetovalka FDA, je denimo ena tistih, ki menijo, da so ta zdravila predvsem dobrodošla pomoč pri zdravljenju tistih, ki se potencialno slabše odzovejo na cepivo, torej starejših in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, ter so zato dovzetnejši za okužbo.
Ni primerno za vse. Obe omenjeni zdravili učinkujeta, če poenostavimo, tako, da virusu preprečujeta nadaljnje razmnoževanje, potem ko že vstopi v človekovo telo. Zdravilo mora bolnik torej začeti jemati takoj ob pojavu prvih simptomov, kot je ob novici o uporabi molnupiravirja v Sloveniji pojasnil Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo, in to pet dni zapored, dvakrat na dan po 800 miligramov.
Dosedanje raziskave so pokazale, da naj bi obe zdravili pomembno zmanjševali tveganje za razvoj hujše oblike bolezni, pri Pfizerju, denimo, pravijo, da gre za skoraj 90-odstotno učinkovitost. Znanstveniki, še zlasti pa zdravniki, so glede tega za zdaj malce bolj zadržani, saj bo potrebno še kar nekaj časa, da se učinkovitost potrdi tudi v praksi. Vključno s stranskimi učinki.
EMA je tako v svojem priporočilu uporabe Merckovega molnupiravirja poudarila, da ga ne smejo uporabljati nosečnice ali ženske, ki ne uporabljajo kontracepcije in bi lahko zanosile, saj so laboratorijske študije na živalih pokazale, da lahko visoki odmerki vplivajo na rast in razvoj plodu. Enako naj bi veljalo za Pfizerjeve tablete.
O stranskih učinkih za zdaj še previdno. Dosedanje raziskave sicer naj ne bi razkrile kakšnih resnih (vključno s smrtjo) oziroma neobvladljivih stranskih učinkov, a znanstveniki opozarjajo, da uporaba v praksi vendarle prinaša vrsto novih okoliščin, povezanih z individualnimi značilnostmi bolnikov, ki se jih v fazi raziskovanja preprosto ne da predvideti. Pri molnupiravirju, denimo, naj bi tako obstajala možnost vpliva na človekovo DNA, pri paxlovidu, katerega sestavina je tudi ritonavir (tega se sicer uporablja pri zdravljenju okužbe s HIV-om in ima tudi stranske učinke, povzroča slabost, bruhanje, kovinski okus v ustih ...), pa obstaja možnost zapletov ob uživanju drugih zdravil. Nabor teh je kar širok, od zdravil za srce in imunosupresivov do protibolečinskih zdravil. »Čaka nas ovinkasta pot učenja, v katerih primerih bo zdravilo primerno za uporabo in kdaj ne,« priznava infektolog John Mellors z Univerze Pittsburgh.
Ujeti je treba pravi trenutek. Obe zdravili, molnupiravir in paxlovid, naj bi bili namenjeni bolnikom v začetni fazi okužbe. Ko se simptomi torej že pojavijo, a se virus še ni začel intenzivno razmnoževati niti se človekov imunski sistem še ni intenzivno odzval nanj. Dr. Rajesh Gandhi, infektolog s Harvard Medical School, je eden tistih, ki opozarjajo na pomembnost tega, da se pri uporabi zdravila ujame pravi trenutek oziroma ostane v ustreznem časovnem okviru. »Ko nekdo že razvije simptome, ga je treba hitro testirati, in če rezultati pokažejo veliko tveganje za razvoj bolezni, je treba takoj začeti z jemanjem zdravila,« pravi. Če bo šlo vse skupaj prepočasi, bo pravi trenutek za res učinkovito uporabo zdravila preprosto zamujen, opozarja.
Tako molnupiravir kot paxlovid naj bi pomagala tudi pri virusovih mutacijah, torej pri delti in trenutno najaktualnejšem omikronu, saj sta, povedano preprosto, usmerjeni na virusov mehanizem razmnoževanja in ne na delček (spike protein), s katerim se veže na človeško celico in na katerem tudi prihaja do mutacij. Zato, je prepričan Rajesh Gandhi, bodo tablete še vedno učinkovale, medtem ko bo zaščita po cepljenju ali prebolelosti izzvenela.
Zmešati bo treba pravi koktajl. Z učinkovitostjo molnupiravirja pri vseh doslej znanih mutacijah virusa so se že pohvalili pri Mercku, a so znanstveniki previdno dodali, da bo za popoln optimizem glede učinkovitosti tako molnupiravirja kot paxlovida treba še malce počakati oziroma se prepričati z njuno praktično uporabo pri večjem številu okuženih.
Carl Dieffenbach, vodja oddelka za AIDS pri ameriškem Nacionalnem inštitutu za alergije in nalezljive bolezni, pravi, da je prostora za izboljšave zdravil zagotovo še veliko. »Pri HIV-u je bilo potrebnih kakšnih osem let, da smo prišli do koktajla treh zdravil, ki je dejansko učinkovit, preprost za uživanje in brez hudih stranskih učinkov.«
Da bo tudi za zares učinkovito obvladovanje covida-19 bržčas potreben koktajl več zdravil oziroma učinkovin, se, kot je mogoče sklepati iz doslej objavljenih razprav, strinja večina raziskovalcev, saj virus veliko težje razvije odpornost proti kombinaciji več učinkovin kot zgolj eni.
Bo imel koristi zgolj bogatejši del sveta? Zgodba ima poleg tega še eno plat, ta je povezana z zaščito patenta. Torej z zaslužkom. Tako Merck kot Pfizer sta pri tem, pravijo, širokosrčna in plemenita. Molnupiravir, denimo, so tako že začela izdelovati tudi nekatera podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo generičnih zdravil, obe podjetji se bojda tudi strinjata, da bodo revnejše države za zdravila plačale manj od razvitejših.
Več v reviji Zarja Jana št. 49, 7.12.2021
