Zgodbe

Med prazničnimi darili ne bo mame

Sonja Grizila
27. 12. 2021, 23.08
Posodobljeno: 27. 12. 2021, 23.17
Deli članek:

Tako vsaj kaže. Tako zelo rada bi vsem, ki od predlanskega maja spremljate zgodbo treh divjaško zarubljenih otrok, napisala, da so stiki z mamo urejeni. Pa očitno niso. Vsaka dva tedna jih dobi za tri ure, od tega zapravijo dve uri za vožnjo do doma in nazaj. Ta nezaslišana kalvarija treh otrok traja že tretje leto in ji ni videti konca, čeprav je vodja ljubljanskega družinskega sodišče spomladi zatrdila, da bo razsojeno do poletja. Katerega?

revija Jana
Kje bodo silvestrovali zarubljeni otroci?

Ne bom ponavljala zgodbe, ker jo večinoma poznate. Zadeve iz ločitvenih postopkov praviloma ne pridejo v javnost, ker nimajo tam kaj iskati, in če ne bi bilo nasilnega odvzema treh otrok, ki niso hoteli z očetom, seveda tudi za ta primer ne bi vedeli. Odvijalo se je na ulici, prisotnih je bilo precej zgroženih sosedov, sorodnikov in mimoidočih, ti so posneli štiri ure joka, groženj, prošenj in obupa. In brezčutnost sodnice, ki postopka ni hotela prekiniti, čeprav se je celo sodni izvršitelj zlomil. Pojasnilu sodišča, češ da so bili otroci življenjsko ogroženi, ne verjame nihče, ki družino pozna. In teh je veliko. Obračajo se na vse možne instance in prosjačijo, naj za božjo voljo kdo posreduje, da bodo otroci smeli znova živeti z mamo. Mamo sta sprejela celo predsednik države pa varuh človekovih pravic, ampak postopek, ki se vleče kot jara kača, se zaradi tega očitno ni prav nič pospešil.

Od kod to vem? Ko se je lanskega maja razvedelo o rubežu otrok, sem napisala zgrožen uvodnik, kako je to mogoče. Če se otroci tako divje upirajo, da bi šli k očetu, kot so se osemletni fantič in šestletni dvojčici, imajo za to kakšen razlog. Pika. Na moj zapis se je vsulo pričevanj ljudi z imeni in priimki ter telefonskimi številkami, ki so poslali svoja opažanja tudi sodišču in različnim drugim ustanovam, ki bi lahko pri zadevi pomagale, vendar odziva ni bilo. Vzpostavila sem stik z njimi in ugotovila, da gre za umirjene in izobražene ljudi, ki poznajo zgodbo te družine že od vsega začetka. Ne le iz materine pripovedi, ampak ker so bili zraven, ko je oče prihajal le občasno na obiske, živel pa je drugje, in se obnašal kot četrti otrok – namesto da bi ženi, ki je bila pogosto na koncu z močmi, pomagal. Vsem bližnjim je bilo jasno, da bo enkrat počilo, in vsi so jo opozarjali, naj bo previdna, ker ji bo (glede na precej jasno strukturo svoje osebnosti) skušal vzeti otroke. Z ničimer drugim je ne bi mogel bolj prizadeti.

In to se je res zgodilo. Z mamo se nisem pogovarjala, ker je na smrt prestrašena, sodnica seveda ni zadovoljna, ker je zadeva prišla v javnost. S tem pa tudi sodničino ime, a ga nismo izdali mediji. Objavila ga je mamina prva odvetnica, ki je sodnico zaradi pristranskosti prijavila. Povezavo smo hitro našli, sodničin brat je namreč v poslovno-prijateljski zvezi z očetom treh otrok. In zdaj vprašanje – če se sodnici očita pristranskost in je dokazana očitna povezava s stranko, ki naj bi jo ščitila, ali lahko sodišče kar tako zamahne z roko in odloči, da to ni nič (kar je tudi storilo)? Za povrh se od vsega začetka vleče sum, ki ga je izrazil tudi varuh človekovih pravic, da sodnica ni naravna, kar pomeni, da ni bila izbrana po sodnem redu. Kar z drugimi besedami pomeni, da si je primer sama izbrala ali pa ji ga je dodelil predpostavljeni, že s kakšnim namenom.    

Več v reviji Jana št. 5228.12.2021