Ker smo dovolili, da so naše rastline postale odvisnice od sprotnega dognojevanja s hitro učinkujočimi gnojili, pomeni pomanjkanje gnojil direktno napoved lakote za večino sveta, ki je odvisna od konvencionalnega kmetijstva. Kmetijstvo naših prednikov je poganjalo sonce, današnje pa poganja nafta. Da pridelamo hrano, trošimo vse več nafte, plina in elektrike. Umetna gnojila izdelujemo iz naftnih derivatov in ob tem potrebujemo še veliko plina ali elektrike, zato je izdelava umetnih gnojil zelo odvisna od cene plina. V državah z »visoko razvitim kmetijstvom« stroški energentov predstavljajo neposredno že 30 odstotkov stroškov proizvodnje hrane. Posredno pa se ta strošek poveča še za 15 odstotkov, preden pride hrana na naše mize. Da je vaš dedek pojedel kosilo, ni potreboval nič elektrike. Pri nas pa polovico stroška tega, kar je na krožniku, zavzamejo energenti!

Zakaj je zmanjkalo gnojil? Pravijo, da se zaradi podivjanih cen energentov proizvodnja umetnih gnojil ne splača, zato podjetja, kot so Yara, BASF, CF Industries, Fertiberia, ustavljajo njihovo proizvodnjo. Evropa je želela težavico rešiti tako, da bi v obdobju krize gnojila uvažali direktno iz Rusije, a so se Rusi hitro odzvali z omejitvami izvoza. 1. decembra so izvoz dušikovih in fosfatnih gnojil omejili za predvidoma šest mesecev. Kitajska, ki je največja proizvajalka umetnih gnojil, pa je izvoz omejila že poleti.

Več v reviji Jana št. 2, 11.1.2022