20220513-01138259 Svet24.si

VIDEO: Za poslanko NSi "knjiga vseh knjig" nad ...

Vladimir Putin Svet24.si

Putin spregovoril: "Ljudje so se odločili, ta ...

Necenzurirano prenos Necenzurirano

Rusi črpajo denar iz SIJ, ki državo prosi za ...

predsedniski kandidati Reporter.si

Šurla za Al Jazeero Balkans: Janez Janša je ...

doncic musa Ekipa24.si

Hahaha, kakšen car! Ne boste verjeli, kakšen ...

Korgija2 Odkrito.si

Korgiji kraljice Elizabete II. so bili z njo, ko ...

krznar ilicic Ekipa24.si

Trener Maribora odgovoril na najbolj vroče ...

Zgodbe

Z omikronom konec pandemije?

Omikron, kot so poimenovali različico virusa covida-19, ki se je lani novembra začela širiti po svetu, je že v prvih dneh letošnjega leta postal prevladujoč na celotnem planetu. Tudi v Sloveniji. Je veliko bolj nalezljiv od pred tem dominantne delte, zato število okuženih povsod po svetu še naprej strmo raste, a ob vsem preplahu, ki se je po svetu sprožil ob tem, so čedalje glasnejša tudi mnenja znanstvenikov, da je morda prav omikron tista tako težko pričakovana luč na koncu covidnega predora. Res je zelo nalezljiv, vendar pa podatki o hospitalizacijah in smrtnosti kažejo, da je vendarle veliko manj nevaren kot delta ali izvorna oblika virusa.

Avtor:

Simona Furlan

Značke:

Omikron se je po svetu začel širiti iz Bocvane, državice na jugu Afrike. Prve ugotovitve o njegovi hudi nalezljivosti so v svetu sprožile preplah in zaostrovanje ukrepov. Južnoafriška zdravnica Angelique Coetzee, ki je od začetka spremljala širjenje omikrona in potek okužb z njim, je bila na podlagi opažanj prepričana, da je »panika odveč, reakcija v nekaterih državah pa pretirana«. Tudi prof. dr. Karl Lauterbach, nemški klinični epidemiolog, je v zadnjih dneh lanskega leta menil, da bi bil lahko nalezljivi, a veliko manj nevarni omikron dejansko »božično darilo«, saj naj bi nakazoval, da se pandemija počasi končuje.

Skrbno nadzorovani optimizem. Vendar se optimizem še vedno širi počasneje kot omikron. Svetovna zdravstvena organizacija še naprej svari, da virus ostaja velika grožnja, čeprav so, kot je na začetku januarja povedala dr. Janet Diaz, »študije pokazale, da je tveganje za hospitalizacijo zaradi njega manjše v primerjavi z delto. Nevarnost je manjša tako za mlade kot za starejše.« Je pa zato tehnična vodja SZO za covid Maria van Kerkhove opozorila, da »omikron žal ne bo zadnja varianta, saj se virus še naprej razvija«, generalni direktor SZO Tedros Adhanom Ghebreyesus pa poudaril, da se nikakor ne smemo preveč sprostiti in omikron označiti za »mil«, saj »še naprej ubija ljudi«. Število okužb se je v tednu do 2. januarja v primerjavi s prejšnjim tednom povečalo za 71 odstotkov, stopnja umrljivosti pa zmanjšala za deset odstotkov, je SZO objavila v svojem tedenskem poročilu.

Prevladue tudi pri nas. Pred nekaj dnevi, ko je nastajal ta članek, je bilo v Sloveniji med vsemi pozitivnimi testi že 82 odstotkov različice omikron, zdaj je delež bržkone višji. Se torej tudi mi bližamo vrhuncu epidemije, o kakršnem so poročali iz z omikronom močno preplavljene Južne Afrike, pa tudi Indije, optimistični so Danci? Naši strokovnjaki, denimo Bojana Beović in Roman Jerala, pa tudi minister Poklukar, (še) niso med optimističnimi, med drugim zaradi naše nizke precepljenosti. Hkrati pa je že očitno, da zdajšnja cepiva proti omikronu preprosto – ne učinkujejo. Na ustrezno prilagojena cepiva bo treba počakati vsaj še tri mesece, je nedavno povedal Jerala. Podatek, zaradi katerega trenutno najbrž ne gre pričakovati velikega zanimanja za cepljenje? 

Tisto, kar naše pa tudi strokovnjake drugod v zvezi z omikronom najbolj skrbi, je potencialno zelo veliko število okuženih, pri nas so jih črnogledo napovedali vse tja do 400 tisoč, kar bi lahko zaradi obveznih karanten dodobra ohromilo številne dejavnosti in nam še dodatno otežilo že tako ne prav sproščeno življenje. Sprejemanje ustreznih ukrepov je zato najbrž še za odtenek ali dva odgovornejša naloga odločevalcev.

Spodbudni podatki, a tudi precej neznank. Eno od pomembnih dejstev, ki naj bi jih pri tem upoštevali, je – to je potrdilo vsaj šest večjih raziskav, tako na živalih kot človeškem tkivu, katerih izsledki so bili objavljeni od božiča do zdaj – da je omikron resnično zelo nalezljiv, a dejansko manj nevaren od prejšnjih različic, zlasti delte. Napada zlasti zgornji del dihal, manj pa pljuča, kot je bilo tipično za prejšnje različice, okužbe praviloma, odvisno tudi od splošnega stanja imunskega sistema obolelega, potekajo v blažji obliki.

Zdaj že kar številni podatki iz različnih držav po svetu kažejo, da je pri okužbi z omikronom nevarnost, da pristanete v bolnišnici na intenzivni negi ali celo umrete, v primerjavi s prejšnjimi različicami nekajkrat manjša, celo desetkrat manjša, so izračunali najbolj optimistični. Pravzaprav naj bi se z omikronom raven smrtnosti zaradi covida-19 približala številkam, ki so običajne za gripo. (Mimogrede, ta se počasi vrača, pri tem pa strokovnjakom in zdravstvenim delavcem skrbi povzroča flurona, hkratna okužba z gripo in covidom, a o tem kdaj drugič.)

Seveda je z omikronom, ki je ne nazadnje uradno v obtoku šele tri mesece, povezanih še precej neznank, tako glede (ne)učinkovitosti cepiv kot tega, kako odporni so proti njemu tisti, ki so že preboleli covid, kakšne morebitne dolgoročne zdravstvene posledice povzroča ... A razlogov za optimizem je, tako pravi vse več strokovnjakov, čedalje več. Pravzaprav so si nekateri že drznili napovedati, da bomo z virusom covida končno začeli sobivati, podobno kot z virusi gripe, že z letošnjo pomladjo.

Kako prepoznamo okužbo z omikronom? Omikron napada predvsem zgornji del dihal in manj pljuča. Praviloma ne povzroči izgube voha in okusa, simptomi okužbe z njim pa so precej podobni tistim pri gripi: bolečine v mišicah, huda utrujenost, glavobol, kašelj, povišana temperatura, močno nočno znojenje in nenavadno dražeč občutek v grlu (ne pa tudi vnetje). Simptomi se praviloma pojavijo tri dni po okužbi, pri veliki večini se ne poslabšajo in čez približno pet dni izzvenijo. O morebitnih dolgoročnejših posledicah lahko za zdaj zgolj ugibajo, a so tudi napovedi v zvezi s tem precej optimistične.

Revija Jana št. 2,11.1.2022