Številni zapisi, vse od teksta v uglednem Guardianu do člankov v bolj ali manj obskurnih časopisih v Avstraliji in drugod ter na spletu, so polni obsojanja, posmeha in žalitev na Djokovićev račun. Kot bi vse frustracije, ki so se v dveh letih pandemije nakopičile v ljudeh po vsem svetu, v Srbu in njegovem načinu življenja našle svoj ventil.
Hvaležen za vse dobro in slabo. Novak Djoković je tega, da niso vsi na njegovi strani, sicer vajen že vso svojo kariero. Mnogim se ta samosvoji Balkanec ne zdi simpatičen preprosto zato, ker se je vmešal v prestižni spopad za teniški prestol med Rogerjem Federerjem in Rafaelom Nadalom, bolj všečnima zahodnemu občinstvu. Novak, če se mu zadnja avstralska epizoda le ne bo dolgoročno preveč maščevala, bo prej ali slej presegel vse njune rekorde. Mnogi mu zamerijo tudi temperament, zaradi katerega občasno lomi loparje, preklinja, se prepira s svojo ekipo, odgovarja na opazke iz občinstva …
»Hvaležen sem za veliko stvari, še najbolj pa za priložnost, da se lahko razvijam kot človeško bitje na tem planetu. Hvaležen sem za vsa čustva in izkušnje, ki sem jih doživel, tako dobre kot slabe, ker je vse to del moje poti,« je leta 2018 v obsežnem in precej osebnem intervjuju za revijo Shortlist med drugim povedal Novak Djoković. Njegova življenjska pot se je začela maja 1987, ko se je v Beogradu rodil mami Hrvatici in očetu Črnogorcu. Njegovo odraščanje je zaznamovala vojna, uteho je iskal in našel v stiku z naravo, nepopustljivo voljo za zmagovanje pripisuje volčji energiji, ki se je vanj naselila med samotnimi pohajkovanji po divjini. Ob vprašanju, ali je pri tem dejansko srečeval volkove, se samo nasmehne.
Odločilna sprememba prehrane. Njegova, recimo ji kar duhovna pot ter hkrati pot vrhunskega teniškega igralca pa se je začela pred dobrim desetletjem. Leta 2010, in sicer prav na odprtem prvenstvu Avstralije, ga je med igro opazoval zdravnik in nutricionist dr. Igor Četojević. Opazil je, da ima Novak spet težave, zaradi katerih je moral dotlej med igro že večkrat poiskati pomoč zdravnika ali dvoboje celo predati. Novak je mislil, da so vzrok alergije oziroma blaga astma, dr. Četojević mu je povedal, da vzrok tiči v napačni prehrani – in Novakovo življenje ter zgodovina tenisa sta se radikalno spremenila. Djoković, sin lastnikov picerije in dotlej neutruden uživalec pic, testenin in kruha ter mesa tudi trikrat na dan, to naj bi po prevladujočem prepričanju vrhunskemu športniku dajalo potrebno moč, je po nasvetu dr. Četojevića iz prehrane izločil vsa živila z glutenom, zlasti pšenično moko, rafinirani sladkor, mlečne izdelke in rdeče meso. Poznejše medicinske analize so pokazale, da vse to zares močno obremenjuje Djokovićev organizem, in po tem, ko je radikalno spremenil jedilnik, so se spremenili tudi rezultati. Novak je postal nepremagljiv, leta 2011 je imel najuspešnejšo sezono v zgodovini tenisa.
Ne pridiga, želi pa sam odločati o sebi. Djoković, ki je sprva še jedel belo meso in ribe, je sčasoma opustil tudi to in prešel na hrano izključno rastlinskega izvora, poleg tega prisega na avtofagijo, torej 12 ali več ur brez hrane, kar telesu omogoča popolno regeneracijo. Pri vsem tem pa se ne deklarira za vegana. Ne maram etiket, pravi, tudi ne mara, da ga imajo za aktivista. »Nikomur nočem pridigati, kaj je dobro zanj, tako kot nočem, da drugi pridigajo meni,« pravi, in to zaznamuje tudi njegov odnos do cepljenja. Djoković ni nikakršen zagrizen proticepilec, kot ga želijo prikazati nekateri, si pa jemlje pravico, kot je povedal tudi v intervjuju za New York Times, sam odločati o svojem telesu in morebitnih posegih vanj.
Več v reviji Jana št. 3, 18.1.2022
