Babico so z zadnjim upanjem odpeljali v zdravstveni center Nathana Pritkina, enega prvih medicinskih raziskovalcev življenjskega sloga, ki je zaslovel, ko mu je uspelo doseči izboljšanje pri na smrt bolnih srčnih bolnikih. Prisegal je na rastlinsko prehrano in postopno uvajanje telesne vadbe. »Mojo babico so noter pripeljali na invalidskem vozičku, ven je peš odšla sama. Tega ne bom nikoli pozabil. Po treh tednih ne samo, da je vstala z vozička, ampak je tudi prehodila po petnajst kilometrov na dan in živela še 31 let,« pravi dr. Michael Greger in opomni, da se je to zgodilo v časih, ko medicinska znanost ni niti pomislila, da je mogoče izboljšati stanje pri srčni bolezni. Z zdravili in operacijami so poskušali upočasniti njeno napredovanje in ublažiti simptome, to pa je bilo tudi vse. »Zdaj vemo, da se začne naše telo samo zdraviti takoj, ko nehamo uživati hrano, ki maši arterije, in v mnogih primerih se arterije potem odmašijo brez zdravil ali operativnih posegov.« To, pravi, je znanstveno dokazano, a kaj ko ima samo četrtina medicinskih fakultet v učnem programu predavanja o prehrani.
Zakaj nihče ne oglašuje brokolija. Razlog je sila preprost, pravi. Ker od tega nihče ne more zares obogateti. »Najbrž nikoli tudi ne boste videli oglasa za sladki krompir in iz enakega razloga odkritja o tem, kako močno hrana vpliva na vaše zdravje in dolgoživost.« A dejstva so jasna: leta 1900 so bili glavni trije ubijalci infekcijske bolezni: pljučnica, tuberkuloza in bolezni z drisko. Zdaj so ubijalci večinoma bolezni zaradi življenjskega sloga: srčna bolezen, rak in kronična obstruktivna pljučna bolezen. »Je to preprosto zato, ker so nam antibiotiki omogočili, da živimo dovolj dolgo, da zbolimo za degenerativnimi boleznimi? Ne. Pojav epidemije teh kroničnih bolezni je spremljala dramatična sprememba prehranskih vzorcev. To najbolje ponazorijo stopnje bolezni med ljudmi v svetu v razvoju v zadnjih nekaj desetletjih, ko so naglo prevzeli zahodne prehranjevalne navade. Kitajska je verjetno najbolje preučevan primer. Tam je opuščanje tradicionalne, na rastlinah temelječe prehrane spremljal strm vzpon kroničnih bolezni, povezanih s prehrano, kot so sladkorna, srčno-žilne bolezni in rak.«
Problematično hrano že poznamo. Meso, mlečni izdelki, rafinirana olja, sladkor in gazirane pijače, našteva Greger. Premalo pa se morda zavedamo, da imajo lahko tudi vegetarijanci visoko stopnjo kroničnih bolezni, če uživajo veliko predelanih živil. V Indiji, na primer, so se ravni diabetesa, srčne bolezni, debelosti in možganske kapi znatno povišale kljub temu, da se poraba mesa na prebivalca ni drastično povečala. »Za to je krivo zmanjšanje polnovredne rastlinske hrane, vključno z odmikom od rjavega riža k belemu in prevzemanjem drugih rafiniranih ogljikovih hidratov, pakiranih prigrizkov in izdelkov hitre prehrane namesto tradicionalnih osnovnih indijskih stročnic, kot je leča, sadja, polnozrnatih žit, oreškov in semen.« Zdrava prehrana lahko reši marsikaj, celo prepreči, da bi se aktivirali geni, ki povzročajo najpogostejše sodobne bolezni, je prepričan dr. Gregor.
Neverjetne moči hrane. Naslednje trditve so nas še posebej presenetile, a avtor knjige zagotavlja, da za njimi stoji znanost: »Tri ure po zaužitju skodelice brstičev brokolija se encim, ki ga raki uporabljajo, da jim pomaga utišati našo obrambo, v vašem krvnem obtoku zatre v enaki ali večji meri kot pri kemoterapiji, posebej zasnovani v ta namen. Le da je brokoli brez toksičnih stranskih učinkov.« Seveda ta podatek ne pomeni, naj ljudje nehajo hoditi na kemoterapije, je pa pokazatelj, kakšne neverjetne moči se lahko skrivajo v hrani. Toliko bolje bo, če jo začnemo uživati, preden se znajdemo v težkem zdravstvenem stanju. Znanost, po drugi strani, ni nujno tako zelo naklonjena uživanju ribjega olja zaradi maščobnih kislin omega 3. Nekatere novejše študije naj bi nakazovale, da uživanje ribjega olja nima učinka na preprečevanje srčno-žilnih bolezni. Je pa na tem področju zraslo veliko zaslužkarstvo, zato se po njegovem to prepričanje uspešno ohranja.
Več v reviji Jana št. 10, 8.3.2022
