Kako se pripraviti na morebitno vojno?

To vprašanje si je verjetno potihem postavil marsikdo med nami. Povsem resno so ljudje iskali nasvete na spletu in zasledili smo debato, kjer je ženska prosila, naj se iz nje ne norčujejo – da je to povsem resno vprašanje. Med odgovori je neka gospa povedala, da ima njena družina popolnoma založen avtodom in da so pripravljeni, da se z njim v vsakem trenutku odpeljejo na varno. Pred največjo grožnjo, jedrskim napadom, se nimaš kam skriti, so se strinjali vsi. Nekaj malega pa vseeno lahko naredimo in našli smo nekaj nasvetov, ki vas bodo morda vsaj malce pomirili.

Ali imamo v Sloveniji dovolj zaklonišč?

Ne. v naši državi jih je 2227 in v njih je prostora le za 346.259 ljudi. Večina jih je bila zgrajena še v Jugoslaviji, namenjena pa niso bila vsem ljudem, temveč za zaščito politične elite in njihovih najbližjih. Za Primorske novice se je Egon Štibilj, dolgoletni aktivni član civilne zaščite, spominjal desetletne vojne za Slovenijo leta 1991: »Ne bi verjeli, kaj vse se dogaja, ko želijo ljudje zaščititi svoje življenje. Ni pomembno. Pred vrati zaklonišča se lahko zgodijo prave male osebne vojne.«
Občinska zaklonišča po Sloveniji preverja civilna zaščita z inšpektoratom za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, številna zaklonišča pa so pristala v zasebni lasti (stanovanjski bloki, stavbe ...). Za ta morajo torej poskrbeti lastniki: preveriti delovanje filtrov za zrak, uporabnost kemičnih stranišč, ali je dovolj pitne vode ... Takšna zaklonišča nas lahko obvarujejo pred bombnim napadom, ne pa pred jedrskim onesnaženjem, saj ne premorejo filtriranja zraka in nimajo hermetično zaprtih vrat.
Uredba predvideva tri vrste zaklonišč: osnovna omogočajo vsaj sedemdnevno nepretrgano bivanje do tristo ljudi, tista z dopolnilno zaščito zagotavljajo zaščito pred ruševinami za 24-urno bivanje največ 50 ljudi, zaklonilniki pa morajo vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12 ur bivanja 50 ljudi.
Ni narobe, če so se mnoga zaklonišča spremenila v različne shrambe ali celo mladinske centre, pomembno je, da jih lahko izpraznimo v 24 urah.

Kaj storiti v primeru sevanja

Našo sodelavko ter vodjo projekta Skupaj za zdravje človeka Sanjo Lončar, ki je zaklad uporabnih nasvetov in naravnih rešitev, so že pred leti bralci spraševali, ali se je mogoče zavarovati, če kakšnemu voditelju s prstom na gumbu za jedrsko orožje popustijo živci. Če se torej zgodi katastrofa, je najpomembneje zavarovati vodo, tla in zaloge hrane, ki jih bomo uživali v obdobju nekaj mesecev. Za zaščito vrta je doma najbolje imeti folijo, odporno proti UV-žarkom, tako bodo tla ostala varna pred delci alfa in beta in bo pridelek v večini primerov neoporečen. Če pridelka ne bi zmogli zaščititi, bo vsa hrana nad tlemi neuporabna, korenovke pa bodo (če ne bo obilnega dežja) še vedno užitne. Radioaktivne delce, ki bodo na površini tal, lahko ujamemo tako, da nekaj vrhnjih centimetrov prsti odstranimo. Če tega ne bi mogli izvesti, lahko tla očistimo z rastlinami, ki vežejo nase radioaktivne snovi: posejemo konopljo, sončnice, ogrščico, hren, osate ... In, seveda, taka tla vsaj eno leto niso uporabna, te rastline pa moramo potem izpuliti in varno odstraniti.

Kaj je varno jesti? Če živila niso bila umaknjena pod zemljo ali za dovolj debelimi zidovi, je bilo največ sevanja izmerjenega v mesnih in suhomesnatih živilih. Nasičene maščobe (maslo, mast, kokosova maščoba) pa so sprejele zelo malo sevanja, prav tako suhi sadeži in jedrca. Torej se je najbolj priporočljivo založiti z dobrimi maščobami, semeni in jedrci. Slednja lahko kalimo in s tem dobimo vsa potrebna hranila. Raziskave presenetljivo kažejo, da najmanj sevanja vsrkajo jajca, celo tista v gnezdih ptičev blizu izvora sevanja.
Najboljši kraj za hranjenje vode so podzemni rezervoarji. Tudi tisti nad tlemi bodo uporabni, vendar le pod pogojem, da so pokriti in jih lahko odklopite od žlebov ob morebitnem radioaktivnem dežju.
Ne pozabite, da tudi živali potrebujejo neoporečno vodo, sicer bodo delci alfa in beta, ki jih bodo zaužile, prej ali slej končali na naših krožnikih (z mlekom, jajci, mesom ...). Če bi se znašli kje, kjer nimate na voljo svojih zalog, je treba vedeti, da bodo najboljši viri vode izviri, ki pritekajo na površino iz večjih globin. Teh imamo na srečo v Sloveniji veliko in smo zato na veliko boljšem od marsikatere države.

Hitra dekontaminacija

Dobro je tudi vedeti, kako radioaktivne snovi čimprej izločiti iz telesa. Odločilnih je prvih 48 ur, ko še niso nastale trajne poškodbe v celicah, zato se znebite in zavrzite vsa oblačila, s katerimi ste bili sevanju izpostavljeni, ter se temeljito oprhajte. Kožo po možnosti namažite z oljem šentjanževke, ognjičevo kremo ali (če ju nimate) s kakovostno nasičeno maščobo, ki bo okrepila poškodovane celične membrane. Dobro je imeti na zalogi tudi naravne vire joda, na primer algo kelp, kalijev orotat, kalcij in magnezij.

Več v reviji Jana, št. 10, 8. 3. 2022