Zgodbe

Bo manj domače moke in olja?

Renata Ucman
30. 3. 2022, 19.18
Posodobljeno: 30. 3. 2022, 19.27
Deli članek:

Od začetka letošnjega leta je po Sloveniji padla le tretjina do največ polovica običajnih padavin. Suša je čedalje hujša, njive so suhe in razpokane, ozimna pšenica rumeni, izsušeni sta tudi podrast v gozdovih in travna ruša na travnikih. Zato je v naravi velika požarna ogroženost, majhna je tudi vodnatost rek. Agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik pravi, da bo suša najbolj prizadela ozimna žita in oljno ogrščico, še posebej če bo se bo iz zimsko-pomladanskega obdobja razpotegnila v poletje. Kaj storiti?

Revija Jana
Polja dajejo vtis puščavskih sipin.

»Trenutno pri nas govorimo o suši, ki ima svoje vzroke v padavinsko podhranjeni, nadpovprečno topli in nadpovprečno osončeni meteorološki zimi. Tako lanski december kot letošnja januar in februar so bili podpovprečno namočeni. Letošnja zima je med trinajstimi najmanj namočenimi od leta 1961. Slabo zimsko zalogo padavin poslabšuje še suh marec, ki ostaja brez obilnejših padavin že tri zaporedne dekade. Le tu in tam je padla kakšna kaplja dežja, vendar povsod manj kot 5 mm. Od začetka letošnjega leta je padlo le od 30 do največ 50 odstotkov običajnih padavin. V Ljubljani in Mariboru je bilo od začetka leta le devet deževnih dni, pa tudi drugod so bili deževni dogodki redkejši kot običajno,« pojasnjuje agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik, vodja Oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo ARSO ter vodja Centra za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi.

Spomladanske suše so pogostejše

Pravi, da so spomladanske suše zadnja leta pogostejše. »V Sloveniji so bila v preteklosti sušna obdobja najznačilnejša za poletne mesece. V zadnjem času so poleti čedalje pogostejša tudi daljša obdobja ekstremno visokih temperatur zraka oziroma vročinski valovi, ki močno pospešujejo izhlapevanje. Zaradi tega se ob pomanjkanju padavin sušne razmere zelo hitro razvijejo. To so tako imenovane kratkotrajne suše. V zadnjih letih se poleg poletnih suš pojavljajo sušne razmere tudi v sicer bolj mokrih letnih časih – spomladi, jeseni in pozimi. Spomladanska suša in nizka zaloga vode v tleh vplivata neposredno na kmetijstvo. Tako ni več redko namakanje že spomladi, da se omogoči sajenje in vznik kmetijskih rastlin ter razvoj ozimin. Do neke mere pomagajo tudi drugi tehnološki ukrepi.«

Suša se stopnjuje

Trenutno suho vreme brez padavin sušo še stopnjuje. »To je razvidno tudi iz Sušomera, ki ga vsak teden na spletnih straneh izdaja ARSO in z njim opisuje stanje v Sloveniji. V preteklem tednu kaže, da je površinski sloj tal v večjem delu Slovenije podvržen suši. Površinska vodna bilanca v preteklem enomesečnem obdobju je povsod nižja kot običajno. Nakazuje zelo sušne razmere v Pomurju, Podravju in na Koroškem ter zmerno sušne razmere v preostalih regijah Slovenije.«

Več v reviji Jana št. 1329.3.2022