Pokonci me drži dobra volja!

Ivanka Brodar, mojstrica domače peke iz Hudega pri Radomljah, je za slastne potice in druge dobrote prejela številne nagrade in priznanja. Aprila bo dopolnila 90 let, a je še vedno zelo aktivna in polna načrtov. Vstaja zgodaj zjutraj, navadno ob petih, da telovadi, in se kmalu zatem odpravi na domačo njivo. Še vedno velikokrat iz njene kuhinje zadiši po tradicionalnih sladicah, pred veliko nočjo predvsem po orehovi, pehtranovi in ocvirkovi potici, rada pa jo pripravlja tudi z drugimi, prav domiselnimi nadevi, od kamiličnega, bezgovega do takega iz smrekovih vršičkov. Skrivnost, da je še vedno tako čila in zdrava, je, pravi, v hrani z domače njive, dobrovoljnosti, petju, igranju na harmoniko in veselju..

Čeprav je že dolgo v pokoju, ji ni nikoli dolgčas. »Še vedno z veseljem pečem in hčeri Ivi Gradišek rade volje pomagam pri peki sladkih dobrot, ob sobotah pa jo rada spremljam tudi na domžalsko tržnico. Tam poklepetam z mimoidočimi in se obenem malo nasmejim,« pravi Ivanka Brodar, ki bo 26. aprila dopolnila devetdeset let, a jih vedra ter še vedno čila, zdrava in gibčna dobro skriva.

Že ob peti uri telovadi. Njena jutra se začnejo zgodaj. »Počutim se dobro in imam veliko energije. Zjutraj se zbudim zgodaj, že ob petih. Še preden vstanem iz postelje, molim. Takoj zjutraj še malo potelovadim, naredim razne vaje, da ohranjam gibčnost. Jutranja telovadba me spremlja že desetletja. Nato se takoj odpravim na njivo, ki jo imam v domačem Hudem.«

Na njivi se sprosti. »Prav vsak dan grem na njivo, saj me delo z zemljo sprošča in razveseljuje. Nemalokrat si pri delu zapojem. Letos, ko je zemlja zaradi suše zelo izsušena, jo redno zalivam. V tem mesecu sem namreč že posadila zgodnji krompir, solato, rdečo peso in korenje. Še zdaj si kosilo skuham iz pridelkov z naše njive. Tudi v Moravčah, kjer sem odraščala, smo imeli kmetijo in sem že od nekdaj vajena kmečkih opravil, pa tudi zdrave domače kmečke hrane.«

Mojstrica peke. Po sladkih dobrotah slovi daleč naokoli. V okoliških občinah prav dobro poznajo njene krofe, pa tudi potice z najrazličnejšimi nadevi. Za te je pred veliko nočjo še več zanimanja. »Že moja mama je pekla potico. Ko sem bila stara osem let, mi je dala malo kvašenega testa in nadeva, da sem spekla svojo prvo potičko. Peka mi je postajala iz leta v leto bolj všeč. V mojem otroštvu smo na velikonočno soboto nesli dobrote k blagoslovu, kar ohranjam še danes, s svojo družino, otroci, vnuki in pravnuki. Imam šest vnukov in pet vnukinj, pa tudi že pet pravnučkov. Skrivnosti peke dobre domače potice zdaj prenašam nanje. To mi zelo veliko pomeni, saj je to tradicija v moji družini.«

Kamilična, bezgova in smrekova. S svojimi dobrotami že desetletja osvaja zlata priznanja. Vsako leto dobi novo na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij. Danes jih ima že toliko, da jih ne šteje več. Letos je, recimo, v ljubljanski občini dobila nagrado za najboljši krof. »Še vedno rada tekmujem. To me zelo veseli. Všeč mi je, da sem aktivna, obenem pa lahko poklepetam z ljudmi. Rada sem v družbi in nasploh imam rada ljudi.«

Ivanka Brodar, ki je res izkušena mojstrica domače peke, potico nadeva z najrazličnejšimi nadevi. »Za veliko noč spečem orehovo, pehtranovo, ocvirkovo, makovo, lešnikovo, pa tudi z drugimi, manj pogostimi nadevi. Med njimi sta mi posebej ljubi potici z nadevom iz kamiličnih ali bezgovih cvetov z brusnicami. Posebna je potica z nadevom iz pomaranče, limone, ingverja in kokosa ali pa iz smrekovih vršičkov. Ne manjka niti potratna potica. Sama pa imam najraje orehovo, kamilično in bezgovo.«

Skrivnost so domače sestavine. »Že ko sem se v otroštvu in mladosti učila peke potice, sem uporabljala samo domače sestavine. To ohranjam še danes, saj je prav zaradi kakovostnih domačih sestavin potica najboljša. Še okusnejša pa je, ker se njene priprave in peke lotevam z dobro voljo. Včasih si med peko tudi zapojem.«

Okroglih devetdeset! Aprila bo torej dopolnila devetdeset let. Kako ji uspeva, da je še vedno tako čila in zdrava? »Pokonci me držijo vsakdanje aktivnosti, veselje in dobra volja. Zelo redko sem slabo razpoložena. Rada zaigram na harmoniko in zraven zapojem, igranja pa se še učim. K mojemu zdravju prav gotovo pripomore, da rada jem zdravo, domačo hrano, ki jo pridelam na njivi. Tudi v naravi se rada sprehajam, pogosto grem v bližnji Arboretum Volčji Potok ali v Moravče, kjer sem odraščala. Razveselim se obiskov, ki jim skuham kavo in postrežem košček potice. Vedno namreč rada slišim dobre novice in se o marsičem rada pogovorim. Tako imam za gledanje televizije čas le zvečer. Vse to me navdaja z veseljem in napolni z življenjsko energijo.«

Še na mnoga leta! Že zdaj se veseli tudi praznovanja rojstnega dne naslednji mesec, na katero bo povabila sorodnike in prijatelje. Tudi mi ji želimo vse najboljše, naj bo še dolgo tako dobrovoljna in polna življenjske energije!

* Ivankine skrivnosti dobre velikonočne potice? »Potico vedno delam po občutku, zanjo nimam posebnega recepta. Uporabim pa pšenično moko za pecivo iz domačega mlina.«

Revija Jana št. 14, 5.4.2022