138mv Svet24.si

Poročil se je modrijan Rok Švab

vid1 Svet24.si

»Draga hči, rad te imam in vedno se boš lahko ...

putin ruska kapelica bobo2 Necenzurirano

Vsi naši rusofili #kolumna

nina krajnik-pl Reporter.si

Vili Kovačič nad Nino Krajnik: Tvoja ...

doncic Ekipa24.si

Luka Dončić poskrbel za obilo smeha! Takole je ...

Ricky Martin Odkrito.si

Ricky Martin toži nečaka za 20 milijonov dolarjev

prepelic-tobey Ekipa24.si

Spet se dviga prah! Kaj to pomeni za slovensko ...

Zgodbe

Mami, rešila si mi življenje!

Tudi predstavljati si ne moremo, kakšne bolečine je trpel danes šestnajstletni Luka Orel, ko je mami dejal, da si želi vsaj en dan v življenju preživeti brez bolečin, ker je že čisto pozabil, kako je, če te nič ne boli. Več kot dve leti je namreč trpel neznosne bolečine v vratu, hrbtu, komolcih in drugih sklepih, ponoči zaradi njih ni mogel spati, pomagali pa mu niso več niti največji odmerki protibolečinskih tablet. Z mamo Katjo sta hodila od enega zdravnika do drugega, a vzroka težav niso našli. Na koncu so izvidi nemškega laboratorija potrdili, da ima zastarano boreliozo. Vsi so si oddahnili, da so vsaj dobili diagnozo, čeprav se je dolga pot okrevanja takrat šele začela!

Srečali smo se v njihovem lepem domu, ki so si ga uredili na Dolenjskem, v objemu narave. Na polički nad jedilno mizo so bile razporejene številne stekleničke s tinkturami, prehranskimi dopolnili, zelišči, vsaka od njih s posebnim namenom za Lukovo zdravje. Luka je danes šestnajstletnik kot vsi drugi, hodi v srednjo šolo, igra košarko, teče, hodi na fitnes in je, tudi kar se zdravja tiče, na zelo dobri poti. Kljub temu pa njegova mama ne more skriti, koliko bolečine, skrbi in neprespanih noči je bilo potrebnih, da so to dosegli. A so! Luku je obljubila, da bodo našli pomoč, pa če gre ponjo na konec sveta. In je šla!

Vse več težav. »Luka je bil vesel, živahen in zgovoren otrok,« se spominja Katja. Ob vstopu v vrtec pa so se obiski pri pediatru začeli kar vrstiti. Ponavljajoča se vnetja ušes, alergijske reakcije po cepljenjih, ki po mnenju alergologa niso bile kontraindikacije za nadaljnja cepljenja, bronhitisi, ki so se pozneje razvili v astmo, koprivnica neznanega izvora ... Pogosto je dobival antibiotike in bil večkrat v bolnišnici. Ko je šel v šolo, so se zdravstvene težave umirile. Fant je rad hodil v šolo in se učil. Še posebej uspešen je bil na tekmovanjih hitrega računanja, na državnih prvenstvih se je več let zaporedoma uvrščal med prvo deseterico, je nanj ponosna mama. Vmes je imel občasno težave z glavoboli, tožil je, da ga poleti moti sončna svetloba, vendar so to pripisovali vnetju, ker je bil veliko na bazenu in soncu. Po cepljenju za DiTePer+HIB leta 2015, po redni shemi sicer, a z enoletno zamudo, pa so se težave kar vrstile. »Začel je tožiti zaradi hudih bolečin v vratu, sklepih, bolela ga je glava, bil je utrujen in zaspan,« se spominja Katja. Ker so se bolečine stopnjevale, so ga zadržali v novomeški bolnišnici in testirali zaradi suma na borelijo. Test je bil negativen, zato so nadaljnje preiskave naredili še na pediatrični kliniki v Ljubljani pri revmatologu in pozneje še na infekcijski kliniki, tam so še enkrat opravili testiranje za boreliozo. Rezultat je bil spet negativen, zato so to bolezen izključili. »Danes je znano, da je zanesljivost testa, ki ga opravljajo, od trideset- do šestdesetodstotna. Ker je tako nezanesljiv, je lahko tudi lažno negativen, kar je velika težava. Vendar smo takrat zaupali zdravnikom,« pravi Katja.

Neznosne bolečine. Ker ima Katjina sestra Lucija že petindvajset let težave s kronično boreliozo in se je morala zaradi tega invalidsko upokojiti, je Katja vedela za veliko natančnejše teste za boreliozo v tujini. Lukovo kri je poslala še v specializirani nemški laboratorij Arminlab, a je bil rezultat prav tako negativen. Ostali so v slepi ulici, zdravniki niso predpisali zdravljenja, bolečine pa so ostale. Zato sta poiskala pomoč pri alternativnih zdravnikih, homeopatu Joštu Klemencu in bioresonančni terapevtki, sicer zdravnici Darinki Strmole. Po nekaj mesecih so se težave zmanjšale, niso pa povsem izginile. Dokler niso maja 2020 spet izbruhnile z vso močjo. »Od maja do avgusta 2020 so se mu bolečine v vratu, hrbtu, komolcih in drugih sklepih tako stopnjevale, da ponoči niti spati ni več mogel. Predpisana protibolečinska sredstva pa mu niso kaj dosti pomagala. Proti koncu poletja ni mogel rok niti pokrčiti več oziroma mu je to predstavljalo nepredstavljivo bolečino,« se tistih mesecev s solzami v očeh spominja Katja, ki bi dala vse, da bi svojemu otroku odvzela bolečino. Pa mu ni znal nihče pomagati. Spet sta namreč naredila vso pot od pediatra do revmatologa in urgentnega oddelka na pediatrični kliniki v Ljubljani, a nobena preiskava ni pokazala nobenih posebnosti. Zdravnica na urgentnem oddelku je menila, da bi lahko šlo za fibromialgijo (sindrom fibromialgije sodi v skupino zunajsklepnega revmatizma in je bolezensko stanje, pri katerem je bolnik močno utrujen ter občuti razširjeno bolečino v mišicah, vezeh in kitah, op. a.), in ga napotila k psihologu v Center za zdravljenje otrok v Stični ter dejala, da bi mu antidepresivi verjetno lahko omilili bolečino. »Takrat sva obupana in žalostna obsedela na klopci garažne hiše pred kliničnim centrom. Nisem mogla več skrivati solz. 'Mami, ne poskušaj več, saj vidiš, da nama ne bodo pomagali,' mi je takrat dejal sin, jaz pa sem mu obljubila, da bova šla po pomoč na kraj sveta, če bo treba.« V nekem trenutku, pravi, je imela občutek, kot da so se nanje zgrnile vse težave tega sveta, in ni več vedela, kaj bi še lahko naredila. »Takrat sem pomislila, da nekatere mamice ne morejo več objeti svojih otrok, jaz pa svojega lahko še vedno vsak večer objamem, in to me je nekako potolažilo.«

Potrjena diagnoza. Medtem je Lukovo kri še enkrat poslala v nemški laboratorij in drugi dan bivanja v Stični, kamor je kljub vsemu odšel, so prišli rezultati s pozitivnim izvidom. Potrdili so borelijo in sočasno še okužbo z mikoplazmo. Kar je pravzaprav zelo nenavadno, saj je imel Luka v vsem življenju, kolikor se Katja spomni, samo enega klopa, nekje pri štirih letih, in to  brez tipičnega izpuščaja. »Potem se je kar naenkrat vse sestavilo: zaradi mnogih zdravljenj z antibiotiki je imel Luka slabšo črevesno floro, njegove alergijske reakcije po cepljenju, uporaba inhalatorja, na koncu pa še zidna plesen, ki smo jo našli za njegovo omaro, so bili pravzaprav idealni pogoji, da se je borelija razbohotila v vsej svoji moči. Pa ne samo borelija. Avstrijska zdravnica dr. Dollenz, na katero smo se pred leti obrnili zaradi sestrinih težav, zdaj pa smo jo obiskali še z Lukom, je poleg okužbe z borelijo in mikoplazmo potrdila okužbo z bakterijama Bartonello in Babesio, ki sta pogosti spremljevalki borelije. Vse sočasne infekcije še dodatno otežijo zdravljenje borelioze v kronični fazi. 

Več v reviji Jana št. 1619.4.2022