arsenović1 Svet24.si

Župan Arsenović ima spet težave s parkiranjem

slovenska policija, marica, splosna Svet24.si

15-letnik 17-letnika zabodel zaradi mobilnega ...

jansa dimnik marcic jahta Necenzurirano

Ko Janšev golf partner toži, najame Natašo Pirc...

natasa pirc musar pl Reporter.si

Elena Pečarič nad Natašo Pirc Musar: Ob njeni ...

united ronaldo ten hag Ekipa24.si

Polom Uniteda pri Cityju, trener pa 'pozabil' na ...

Anamarija-Kastelic 2 Njena.si

Exatlon: Anamarija pred začetkom Exatlona utrpela...

slovenija kosarka Ekipa24.si

O, ne! Poškodba enega ključnih igralcev ...

Zgodbe

Naj samooskrba ne uniči naših gozdov

Medtem ko se naša država v Bruslju ne more dogovoriti, da bi nam naslednjih pet let dopustili, da bi na travnikih, ki so označeni kot okoljsko občutljivo trajno travinje (veliko jih je to oznako dobilo, ker so kmetje na njih opustili obdelavo), zasadili poljščine, ki bi nam omogočile prehransko varnost, si hkrati prizadeva, da bi v kmetijska zemljišča spremenila kar eno četrtino državnih gozdov. Na to namero vlade so se že kritično odzvale nevladne organizacije CIPRA, Focus, Umanotera ter Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS).

»Če bi šlo za krčitev zaraščajočih se površin, ki so bile v preteklosti kmetijske, ter bi bila na njih kmetijska raba realna in smiselna, bi bilo to v redu. Problem je v tem, da se pri nas dela vse povprek in da gre tudi v tem primeru za pavšalne, nejasne in nedorečene ukrepe. Za kmetovanje bi bile najprimernejše površine, ki so v zgodnejših fazah zaraščanja in jih je v Sloveniji veliko. Ker so bile opuščene pozneje, bi bil strošek ponovne vzpostavitve kmetovanja na teh površinah bistveno manjši kot na tistih območjih, ki jih že prerašča gozd,« meni Tomaž Mihelič, gozdar in varstveni ornitolog Društva za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS). Biolog Miloš Bartol iz Parka Škocjanske jame pove, da gozd ni enak gozdu. »Na Krasu bi bilo krčenje za kmetijske površine dobra rešitev, saj se je po drugi svetovni vojni, ko so kmetje zaradi težkih pogojev množično opuščali kmetovanje in so prepovedali koze, močno zarasel. Na Krasu bi bilo krčenje gozda celo v velikem interesu narave. Popolnoma drugače pa je v gozdovih na Pokljuki, Pohorju ali v Trnovskem gozdu.«

Gozdove je treba zaščititi, to nevladne organizacije vedo že dolgo. V tujini so že pred leti začele vlagati sredstva v nakup in ponovno zasaditev gozdov. Eden prvih projektov je bil Gozd upanja (Forests of Hope) v Indoneziji. Leta 2004 je ministrstvo za gozdarstvo z odlokom dalo nevladnim organizacijam dovoljenje za obnovo in ohranitev pragozda. Predsednik Indonezije je vladni odlok pozneje spremenil v uredbo, ki nevladnim organizacijam z vsega sveta – v projektu sodelujejo tudi nemško ministrstvo za okolje, Evropska unija in tisoči posameznih donatorjev – omogoča obnavljanje tega občutljivega ekosistema. »V Gozdu upanja organizacije BirdLife, kamor sodi tudi naš DOPPS, varujejo tudi nekatere najbolj ogrožene vrste ptic na svetu,« pove Urša Gajšek, koordinatorka slovenske kampanje Varuhi gozdnih specialistov. »Na področju varovanja ptic so zelo uspešni tudi kolegi iz Češke, ki so s pomočjo posameznikov zbrali ogromno sredstev za nakup mokrotnih travnikov, kjer varujejo ogrožene travniške ptice.«

Bogastvo, ki ga ni nikjer drugje. V Sloveniji je približno 75 odstotkov ptic, ki so vezane na gozdove, od teh jih je približno deset vrst, ki za svoj obstoj nujno potrebujejo stare, naravne gozdove, pove Gajškova. »Čeprav imamo v Sloveniji veliko gozdnih površin, pa imamo starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih, ohranjenega le manj kot en odstotek. In prav ta je ključen za preživetje številnih dragocenih živalskih in rastlinskih vrst (v naših gozdnih rezervatih je kar osem vrst gliv, ki ne uspevajo nikjer drugje), ki jih imenujemo gozdni specialisti in ki jih lahko brez takojšnjega ukrepanja v naslednjih letih izgubimo.« V DOPPS so se še posebej posvetili petim vrstam ptic, ki potrebujejo za svoj obstoj velika stara drevesa. »Pravimo jim tudi habitatna drevesa, saj nudijo mikrohabitate, kot so dupla in razpoke in ki so pomembna življenjska okolja številnih rastlinskih in živalskih vrst, gliv ter lišajev. Ti gozdovi pa imajo še mnogo več edinstvenih lastnosti, med drugim več odmrle lesne mase in mir, ki jih gozdni specialisti nujno potrebujejo.« Eden od njih je belohrbti detel, ki je specialist bukovih gozdov. »Prehranjuje se z ličinkami hroščev, ki jih išče pod lubjem dreves. Pojavnost teh detlov je močno odvisna od količine odmrle lesne mase v gozdovih. Če lesne mase v gozdu ni, tudi detlov tam ne bo.« Niso pa gozdni rezervati pomembni samo za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst. Njihov obstoj pomembno vpliva tudi na ljudi. »Ti gozdovi imajo za ljudi veliko varovalno vlogo, zato je pomembno, da jih ohranjamo. Ker so organizmi v naravi med seboj zelo povezani, bi izumrtje neke vrste slej ko prej vplivalo tudi na človeka.«

b339c90283b2be7eae8a2717378e036c.jpeg

Deset hektarjev miru. V DOPPS v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov zbirajo sredstva za nakup vsaj desetih hektarjev gozdov. Tako bodo s pomočjo srčnih varuhov gozdove podarili oziroma vrnili naravi. Do danes – zbiranje sredstev se je začelo 15. marca – so zbrali že skoraj 19.000 evrov. »To pomeni, da smo v slabem mesecu zbrali denarja za dobre tri hektarje gozda in dosegli prvi cilj od treh. Denar nameravamo zbirati tako dolgo, da bomo zbrali 45.000 evrov, kolikor potrebujemo za nakup desetih hektarjev.« In kje iščejo primerne gozdove? »Prednostno ciljamo na Dinaride in alpski svet, torej na Gorenjsko, okolico Slovenj Gradca in Pohorje. Na teh območjih sta namreč prisotna belohrbti detel in divji petelin, ki sta med najbolj ogroženimi vrstami. Načrtujemo kupiti sklenjeno površino, če pa to ne bo mogoče, bomo poskusili dobiti čim večje eko celice, ki pa jih bo od tri do največ pet.« Ko bodo kupili gozdne površine, tudi s pomočjo nas, srčnih državljanov, vanje ne bodo več posegali. »Prepustili jih bomo naravnemu razvoju in tako poskrbeli, da bodo belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar ter številni drugi organizmi še dolgo živeli v naših krajih.«

Projekt za Kras, primer dobre prakse. Biolog Miloš Bartol, projektni sodelavec Parka Škocjanske jame, pove, da so v letih 2018 in 2019 v srcu parka odkupili dobrih osem hektarjev površin. »V kapitalizmu ima lastništvo precejšnjo moč, zato smo menili, da bo za upravljanje teh površin najbolje, če postanemo lastniki. S pomočjo sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in proračuna RS smo odkupili površine na štirih območjih v parku.« Tam so uredili tako imenovane mirne cone, kjer izvajajo režim strožjega varstva in opuščajo gospodarjenje z gozdom. »To bo postopoma izboljšalo stanje za velike hrošče (hrastov in bukov kozliček) in gozdne netopirje. Prijazno omejujemo tudi obisk ljudi. To počnemo zelo neopazno, brez velikega pompa, prej nasprotno. Nikjer nimamo velikih tabel, kjer bi pisalo mirna cona, ampak smo turistične poti diskretno speljali mimo. Rezultati se že kažejo, saj se je na enem od teh območij po dolgih letih odsotnosti pojavil par velikih uharic.«

V sodobnem času v EU pridobivajo pomen tako imenovane ekosistemske storitve, pove Bartol, ki poudarja prispevek ekosistemov k blaginji človeške družbe. »Gre za koncept, ki poskuša ljudem predstaviti, kaj narava dela za nas. Kaj vse dela, sprašujete? Med ključnimi uslugami neokrnjene narave so hrana in razne druge obnovljive dobrine, pitna voda, uravnavanje podnebja, opraševanje, tvorba prsti, sprostitev in rekreacija in tako naprej. Dober, raznolik ekosistem namreč lahko očisti vode, da postanejo pitne. Drevesa iz ozračja odstranjujejo CO2, tako iz narave dobivamo kisik, vodo, hrano, drevesa čistijo zrak, blažijo hrup, odstranjujejo sevanja in škodljive elemente okolja. Tega se v svetu že zelo dobro zavedajo. Sploh v državah, kjer naravnih gozdov sploh ne poznajo več. Celo britansko otočje ima natanko nič hektarjev prvobitnega gozda. Stvari, ki se zdijo nam v Sloveniji samoumevne, so v zahodni in severni Evropi opredeljene kot redka in neprecenljiva dobrina.«

* Javnost ima veliko moč odločanja. Lani je vlada že poskusila poseči v naše gozdove, ko je objavila predlog sprememb Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, s katerimi bi prižgala zeleno luč za uničenje še zadnjih koščkov prvobitne slovenske narave. Uredba bi omogočila, da bi celo v strogih gozdnih rezervatih in v pragozdovih izvajali gozdarske ukrepe ob prenamnožitvi podlubnikov. Na srečo sta se stroka, od biotehniške fakultete, zavoda za gozdove do gozdarskega inštituta, in javnost tako argumentirano ter hitro odzvali, da vlada uredbe ni spremenila.

* Akcijo Gozdni specialisti podpirajo tudi znane osebnosti. DOPPS pri zbiranju denarja pomaga tudi osem ambasadorjev. »Pevka Tinkara Fortuna je varuhinja črne štorklje, kantavtor Adi Smolar in voditeljica Lorella Flego sta varuha koconogega čuka, bobnar Marko Soršak belohrbtega detla, pisatelj Feri Lainšček črne štorklje, finalist MasterChefa 2021 Žiga Gabrovec divjega petelina, glasbenik David Rothenberg in britanski TV-voditelj David Lindo sta varuha malega muharja. Izbrali smo jih, ker jim je mar,« pove Urša Gajšek, koordinatorka slovenske kampanje Varuhi gozdnih specialistov.

Postanite varuh ogroženih ptic in podarite gozd naravi!

Bralci, ki bi želeli donirati za nakup gozda, lahko to naredijo na spletni strani https://www.gozdnispecialisti.si/ ali pa z mobilnimi telefoni  pošljejo SMS na 1919, s pripisom GOZD5.

Revija Jana št. 16, 19.4.2022