vladimir-putin, gobe, rojstni-dan Svet24.si

Spodletel poskus atentata na Vladimirja Putina

nina-osenar Svet24.si

Po štirih letih se je oglasila Nina Osenar: "Zrla...

franci matoz bobo Necenzurirano

Šef Pošte pri obrambi računa na Matoza in ...

danijel krivec bobo Reporter.si

Danijel Krivec skoraj padel skupaj, ko je zvedel, ...

Schumacher Ekipa24.si

Na prodaj osebni avtomobil Michaela Schumacherja! ...

profimedia-0609155249 Odkrito.si

Otroka za las pobegnila iz očetove hiše groze

GW1L6797 Ekipa24.si

Škandal v Fazaneriji! Z nacističnim pozdravom na...

Zgodbe

Učvrstimo stavbe, preden se zatrese!

Slovenija leži na tektonsko aktivnem območju, zato je potresna nevarnost pri nas precejšnja. Nedavni potres v bližini Stolca v Bosni in Hercegovini z magnitudo 5,7 nas je spet opomnil, da se takšen potres lahko zgodi tudi pri nas! Po količini sproščene energije je bil podoben potresu v Zgornjem Posočju leta 1998, ki je poškodoval več kot 4000 objektov. Če bi bil epicenter nedavnega hercegovskega potresa na zelo poseljenem območju, bi bila torej škoda precejšnja. Zakaj bi nas to moralo skrbeti? V Sloveniji je okoli 100.000 stavb, ki imajo dolgoročno nedopustno potresno tveganje, v njih pa živi kar 400.000 ljudi. Prof. dr. Matjaž Dolšek s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo nam je pojasnil, kako reševati problem potresne odpornosti v Sloveniji in kakšne so možnosti za potresno utrditev predvsem večstanovanjskih stavb.

»Povsod po Sloveniji so potresno neodporne stavbe. Ne gre le za večstanovanjske stavbe, ampak tudi za stanovanjske hiše in javne stavbe, na primer nekatere bolnišnice. Potresno ranljiv je precejšen delež stavbnega fonda Univerze v Ljubljani. Izid seizmičnega stresnega testa stavbnega fonda v Sloveniji, ki smo ga izvedli na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Inštitutu za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo, kaže, da je po Sloveniji približno 100.000 stavb oziroma delov stavb, ki se uvrščajo v kategorijo dolgoročno nedopustnega potresnega tveganja. Te stavbe bi bilo treba na dolgi rok utrditi oziroma nadomestiti z novimi. V teh stavbah živi približno 400.000 ljudi. Glede na to, da je potresna nevarnost na območju Ljubljane precejšnja, Ljubljana z okolico pa je najbolj poseljena, je verjetno ravno v tem delu Slovenije največ nevarnih objektov,« pojasnjuje prof. dr. Matjaž Dolšek, univ. dipl. inž. gradbeništva, redni profesor na Katedri za konstrukcije in potresno inženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL. 

Energetska sanacija je premalo. Že več let se pri nas spodbujajo energetske sanacije starejših večstanovanjskih stavb, tudi s subvencijami. A na to, da marsikatera ni dovolj potresno varna in bi jo bilo treba potresno utrditi, se pozablja. »Po mojem mnenju k temu pripomorejo tudi cilji globalne politike. Nespametno je v Sloveniji vlagati samo v energetsko sanacijo objektov, saj je Slovenija potresno območje. Simulacije močnega potresa so pokazale, da če bi se zgodil na kritični lokaciji, bi zelo verjetno povzročil škodo na stavbah v višini približno 15 odstotkov bruto domačega proizvoda Slovenije, kar je ogromno. Na primer, podobno močen potres je v Italiji povzročil le 0,7 odstotka škode glede na bruto domači proizvod Italije.«

Poznate potresno ranljivost domovanja?

Vzrokov, da je pri nas potresnih utrditev stavb zelo malo, je več. »Za nekatere skupine ljudi je razlog, da ne ukrepajo in potresno ne utrdijo stavb, v katerih živijo, gotovo previsoka cena. Vendar na ravni družbe to zagotovo ni ključen problem. Tudi tisti, ki imajo denar, ne ukrepajo, ker ne vidijo smisla za takšne investicije, saj ni ustrezne zakonodaje na tem področju. Ključni vzrok, da ne ukrepajo, je torej nerazumevanje potresnega tveganja. Močni potresi so k sreči redki. Večina ljudi zato nima osebne izkušnje, kako je, če je treba po potresu porušiti stanovanje in bivati v kontejnerjih ali če kdo med potresom izgubi družinskega člana. Ob pomanjkanju te izkušnje sklepajo, da se jim potres ne more zgoditi, kar pa ni res. Država bi morala tukaj pomagati. Najprej tako, da bi to težavo prepoznala in bi ljudje dobili pravico vedeti, v kako potresno ranljivih stavbah živijo. Šele potem, ko se bodo v družbi širile informacije o potresnem tveganju, bodo ljudje tudi lažje investirali v potresno utrditev stavb oziroma novogradnjo.«

Strokovnjaki pri nas že dlje časa opozarjajo, da je na novo energetsko obnovljen večstanovanjski blok ničvreden, če je potresno nevaren. »Z energetsko prenovo bloka se zmanjšajo stroški energije in s tem povezane emisije toplogrednih plinov, vendar potresno tveganje ostane. Pri zelo slabih nosilnih konstrukcijah stavb letna pričakovana škoda zaradi potresov presega prihranke pri energiji energetsko saniranih stavb – vendar teh informacij na trgu ni! Toda materialna škoda ni največji problem, rušenje stavb je namreč nevarno za življenje stanovalcev!«

Koliko stare objekte utrditi ali nadomestiti?

Kako ugotoviti, ali je treba neko večstanovanjsko stavbo potresno utrditi? »Da bi torej presodili, ali je neki objekt smiselno potresno utrditi, je treba narediti ustrezno inženirsko presojo. Samo starost objekta ne more biti kriterij za odločitev, ali ga je treba potresno utrditi ali nadomestiti. Standardi za potresno odporno projektiranje v zadnjih 60 letih so se sicer spreminjali in postajali strožji. Tudi zato je zelo težko potresno utrditi stare stavbe na nivo potresne odpornosti novih stavb. Zato bi bilo treba sprejeti smernice, še bolje pa zakon, na podlagi katerega bi opredelili sprejemljivo potresno tveganje za obstoječe objekte. S tem bi dali temu problemu tudi ustrezno težo v družbi. V tem stoletju namreč ne moremo več govoriti, da potresi povzročijo naravne nesreče. Problem potresne neodpornosti je namreč povezan predvsem z dejanji človeka, podobno kot čezmerne emisije toplogrednih plinov.« 

Več v reviji Jana št. 183.5.2022