vladimir-putin, gobe, rojstni-dan Svet24.si

Spodletel poskus atentata na Vladimirja Putina

nina-osenar Svet24.si

Po štirih letih se je oglasila Nina Osenar: "Zrla...

franci matoz bobo Necenzurirano

Šef Pošte pri obrambi računa na Matoza in ...

danijel krivec bobo Reporter.si

Danijel Krivec skoraj padel skupaj, ko je zvedel, ...

Schumacher Ekipa24.si

Na prodaj osebni avtomobil Michaela Schumacherja! ...

poroka-na-prvi-pogled Njena.si

Poroka na prvi pogled: Hajdi se je v nesreči grdo...

GW1L6797 Ekipa24.si

Škandal v Fazaneriji! Z nacističnim pozdravom na...

Zgodbe

Zakaj rade beremo zanič knjige o slabih moških?

Nedavno sem svojo nono zalotila s 50 odtenki sive, ni je še začela brati, šlo pa je za novejšo različico prve knjige te opevane trilogije, napisano z vidika Christiana Greya. Namuznila sem se in jo vprašala, zakaj to bere. Odvrnila mi je, da je v Google vtipkala »dobre knjige« in upoštevala nasvet. Ko sem ji na kratko razložila vsebino, jo je branje minilo in knjiga je kmalu romala nazaj v knjižnico. Trilogija 50 odtenkov sive ni znana samo po eksplicitnih seksualnih prizorih, temveč tudi po tem, da je slabo napisana, razmerje, ki ga opisuje, pa je nezdravo, celo toksično. Izdana je bila pred desetimi leti in odtlje je vzniknilo veliko podobnih knjig. Zakaj jih ženske in dekleta vztrajno požirajo?

Avtor:

Nika Grizila

Značke:

Zalezovanje je seksi. Generacija moje none je norijo okoli 50 odtenkov sive morda res mirno prezrla, toda druge generacije, od najstnic do sveže upokojenih žensk, so knjige razgrabile. Navdih za trilogijo, ki jo je spremenila v milijonarko, je pisateljica E. L. James dobila pri najstniški vampirski sagi Somrak. Medtem ko pri Somraku morda še lahko zagovarjamo zalezovanje in posesivnost, češ da gre za bedaste vampirje, v 50 odtenkih sive tega ne moremo početi. V njih se srečamo z 21-letno Anastasio, ki tako rekoč nima izkušenj z moškimi, in s 27-letnim Christianom, ki je uspešen poslovnež, v prostem času pa se ukvarja z BDSM (vezanje, nadvlada, podrejenost, sadomazohizem). Knjižno delo je problematično, ker poveličuje zalezovanje, poniževanje, socialno izolacijo, fizično nasilje in manipulacijo. Odnos glavnih junakov ima vzpone in padce, a Anastasia mu na koncu oprosti poniževanje in vse drugo. Poročita se, imata otroke, lepa sta in bogata.

Recept. Tej formuli sledijo številne druge knjige (ne glede na to, ali vsebujejo elemente BDSM ali ne). Za vse sta značilna lep, močan, dominanten in posesiven junak ter šibka, nedolžna junakinja, ki jo je treba ves čas reševati (omedleva, ji je slabo, se napije itd.), ji pomagati, jo ščititi pred neštetimi drugimi snubci. On je vedno velik, mišičast in uspešen, ona pa drobna, neizkušena in nekoliko izgubljena, običajno ima težave z denarjem ter je zelo lepa, a se tega ne zaveda. Razmerje je praviloma toksično zaradi problematičnega obnašanja glavnega junaka, kar je opravičeno s takšnimi in drugačnimi travmami iz otroštva. Zadeva se reši, ker je ona dovolj trmasta in vztrajna, da ga »reši«, in kljub vsem težavam pristaneta skupaj.

Ugrabitev je romantična. Tak potek dogodkov srečamo v najstniški seriji knjig Prvič (After) ameriške pisateljice Anne Todd, ki jo je navdihnilo delo 50 odtenkov sive. Brucka Tessa se zaplete z nesramnim, a zelo lepim Hardinom. Kljub temu da s svojimi prijatelji stavi, da ji bo vzel nedolžnost (krvave rjuhe shrani kot dokaz), je ne podpira pri doseganju njenih sanj in jo ves čas sabotira, mu Tessa vse oprosti. Vse štiri knjige iz te serije imajo bolj malo zgodbe: izmenjujejo se predvsem prepiri in seksualni prizori. Še dlje gre serija 365 dni poljske pisateljice Blanke Lipinske (seveda je tudi to knjigo navdihnilo 50 odtenkov sive). Sicilijanski mafijec Don Massimo omami in ugrabi Poljakinjo Lauro ter jo zapre v svojo vilo. Da ji eno leto, da se zaljubi vanj. Laura je priča Massimovemu razpečevanju droge, nasilju in celo ubijanju. Do nje je fizično, verbalno in spolno nasilen, a ji hkrati nudi luksuz: palačo, jahto, zasebno letalo, najdražje blagovne znamke. Poleg tega je Massimo velik, mišičast in nevaren, ona pa se ob njem počuti varno. Laura ni nikoli zares panična, ker je ugrabljena; namesto tega je navdušena nad tem, kako je Massimo seksi in kaj vse ji nudi. Na koncu prve knjige je že noseča.

Partnerke, mame in psihologinje. Opisane elemente lahko najdemo še v mnogih drugih knjigah, ki še niso prevedene v slovenščino, na primer v Skozi moje okno (A traves de mi ventana) venezuelske pisateljice Ariane Godoy. V tovrstnih knjigah so slab slog pisanja, pomanjkljiva zgodba in enodimenzionalni junaki nadomeščeni z natančnimi opisi zunanjosti ljudi, luksuznih oblačil, čevljev, hotelov in avtomobilov ter zelo dolgimi, a slabo ubesedenimi seksualnimi prizori. Ves čas se ponavljajo ene in iste fraze ter opisi, zgodba se vleče, stranskih zgodb in junakov pa je bolj malo. Zdi se tudi, da avtorice prepisujejo druga od druge; morda se je vse skupaj res začelo s Somrakom, a dejansko gre za kopije 50 odtenkov sive. Vse te zgodbe se berejo kot pravljice ali romantične komedije, ki so si vse zelo podobne. So varne, zanesljive, a očitno še vedno dovolj zanimive, da jih ljudje, večinoma ženske, z veseljem berejo.

Kljub temu da so moški iz teh knjig dominantni tako fizično kot finančno, so junakinje zanje izredno pomembne. One so tiste, ki jih na koncu »rešijo«: osamljenosti, samih sebe. Jih spreobrnejo in iz njih naredijo partnerja, s katerim so pripravljene preživeti preostanek življenja. Gre torej za nekakšno prevzgajanje, zanje niso samo partnerke, ampak tudi mame, le da ne za pranje nogavic, temveč učenje, kako ne biti nasilnež in manipulator. Ti knjižni junaki bi v realnem življenju gotovo potrebovali psihološko pomoč in vprašanje je, ali bi jih ljubezen v nekaj mesecih lahko spremenila. Poleg tega se junakinje ne zavedajo, da so žrtve čustvene, fizične ali spolne zlorabe. Zdi se jim le, da so se zapletle s težavnim moškim, in se še naprej trudijo, ker so zaljubljene in ker je, oh, tako lep in bogat. Konec knjige vedno da vedeti, da sta se jim vztrajnost in neprestano podrejanje splačala. V resničnem življenju, kot vemo, takšne zgodbe nimajo srečnega konca.

Denar je sveta vladar. Španski psiholog Federico Jorda meni, da ženske prebirajo te knjige in sanjarijo o junakih iz njih zaradi kombinacije različnih faktorjev. Zaradi biološkega oziroma genetskega faktorja so ženskam všeč fizično močnejši moški, ki jih lahko ščitijo in rešijo. To je danes veliko manj pomembno, kot je bilo včasih, ampak ostanek tega imamo še vedno v sebi. Drugi pomembni dejavnik je sociološki; živimo v tekmovalni, individualistični in materialistični družbi. To, da ima ženska privlačnega, mišičastega, uspešnega in bogatega moškega, ki jo bo vozil v drage restavracije in hotele, ki bo imel najdražji avto, največjo hišo, ki ji bo kupoval dragocen nakit in jo zasipaval z oblačili in čevlji priznanih blagovnih znamk ter ji razkazal svet, je statusni simbol. Gre pa seveda tudi za dober marketing in psihologijo množic ter za lahkotno, predvidljivo branje.

Pripomni tudi, da bi mnogi od teh junakov v realnem življenju lahko imeli narcistično osebnostno motnjo. Zanjo so med drugim značilni izbruhi jeze, želja po nadvladi in nadzoru, pomanjkanje empatije, manipulacija, vzvišenost, želja po pozornosti, težko prenašanje kritike in zavist. Povzročijo jo lahko čustvene zlorabe v otroštvu, zanemarjanje ali pretirano razvajanje. Narcisoidni ljudje imajo težave z vzpostavljanjem odnosov, mnogi so antisocialni. V tem opisu najdemo praktično vse omenjene junake.

Trinajstletnice, navdušene nad toksičnimi razmerji. Zlorabo in nasilje poskušajo pisateljice omenjenih knjig oviti v romantičnost. Avtorica serije Prvič, Anna Todd, je toksično razmerje iz svoje knjige branila z besedami, da realna ljubezen ni popolna. Ljubezen v teh zgodbah očitno pomeni dominacijo moškega in podrejenost ženske, s čimer sta oba zadovoljna. Za bralke, ki niso več najstnice ali v zgodnjih dvajsetih, ki so že v zvezi, poročene, ki imajo otroke, si lahko mislimo, da take knjige vzamejo s seboj na plažo kot lahkotno branje, nimajo pa kakšnega večjega vpliva na njihovo življenje. Morda si zaželijo, da bi imele pestrejše spolno življenje, a so sicer zadovoljne s partnerjem, tudi če ni visok 190 centimetrov, ne preživi vsak dan dveh ur v fitnesu, mu ni do seksa 24 ur na dan in ni milijonar. To, da ni nasilen, posesiven ali manipulativen, pa je dodaten plus. Kaj pa najstnice in zelo mlade ženske?

V raziskavi državnih univerz v Ohiu in Michiganu so ugotovili, da imajo mlade ženske (18−24), ki so prebrale serijo 50 odtenkov, bolj seksističen pogled na družbo. Stereotip dominantnega moškega in podrejene ženske, ki je prikazan v knjigi in seveda prisoten tudi v realni družbi, se jim zdi pozitiven, bolj nagnjene naj bi bile tudi k zvezam z nasilnimi partnerji. Nemogoče je z gotovostjo trditi, ali so te ženske knjigo prebrale, ker so že imele tak pogled, ali imajo tak pogled, ker so jo prebrale, toda avtorji raziskave so prepričani, da sta zadevi povezani. Tovrstne knjige berejo tudi veliko mlajša dekleta; na voljo so jim celo na spletu in mobilnih aplikacijah,  na primer na Wattpadu. Gre za spletno stran in aplikacijo, kjer lahko kdorkoli objavlja krajše in daljše zapise, celo knjige. Zanjo so značilne slabo napisane romantične zgodbice z veliko seksa in nasilnimi razmerji – knjiga Prvič je nastala na Wattpadu. V tako veliko uspešnico so jo spremenile prav najstnice, nore na problematičnega glavnega junaka. Polovica uporabnikov aplikacije je mlajših od 18 let, mnogi so stari komaj 13 let. Verjetno jim literatura te vrste ne da ravno najboljše predstave o tem, kaj sta spoštljiv partner in funkcionalen partnerski odnos.

   * Samo v ZDA se je med letoma 2011 in 2019 prodalo 35 milijonov knjig iz serije 50 odtenkov, po svetu pa okoli 150 milijonov med letoma 2011 in 2015.

Anna Todd, avtorica serije Prvič, je v prvi različici svoje knjige junakom dala imena članov priljubljene najstniške pop zasedbe One Direction, tudi po videzu so si bili podobni. Britanskega zvezdnika Harryja Stylesa je tako spremenila v nasilnega ljubosumneža Hardina Scotta.

Po vseh omenjenih serijah knjig so posneti filmi (za vsak del en, za zadnji del Somraka celo dva). Nadaljevanja filmov Prvič in 365 dni se še snemajo, čeprav so kritiki dosedanje filme raztrgali.

Avtorica 50 odtenkov je vse tri dele, torej isto zgodbo, napisala še z vidika Christiana Greya. Zadnji je izšel lani.

Revija Jana št. 18, 3.5.2022