»Povpraševanje po toplotnih črpalkah narašča iz leta v leto. Ljudje so namreč vse bolj ozaveščeni o škodljivih vplivih fosilnih goriv na okolje in iščejo trajnejše, okolju prijaznejše ogrevanje. Trenutni dvigi cen energentov so povpraševanje še povečali, saj so prihranki s toplotno črpalko v primerjavi z drugimi energenti precej veliki,« je povedala Katja Štravs iz podjetja Kronoterm. Njihove toplotne črpalke so večkrat nagrajene, prejeli so tudi državna priznanja za inovacije.
Za večstanovanjske stavbe so močnejše. Najprej je seveda treba razumeti, kako deluje toplotna črpalka. »To je sistem za ogrevanje, hlajenje in segrevanje sanitarne vode. Kot že ime pove, toplotna črpalka črpa energijo iz okolja, iz obnovljivih virov, ki so ves čas okoli nas – to so zrak, voda in zemlja. Energijo s kompresorjem dvigne na višji temperaturni nivo in prenese v ogrevalni sistem. Poveže se jo lahko tudi z drugimi sistemi, na primer s sončno elektrarno za popolno samooskrbo. V primerih, ko ima večstanovanjska zgradba lastno centralno kotlovnico, imamo izvrstne rešitve močnejših toplotnih črpalk, ki izkoriščajo geotermalno energijo, toploto podtalnice ali zraka ter pokrivajo celotno potrebo po ogrevanju in pripravo tople sanitarne vode.«
Najvarčnejši ogrevalni sistem. Koliko električne energije pa porabijo toplotne črpalke za svoje delovanje? Se jih ob napovedanih podražitvah elektrike še splača namestiti? »Toplotne črpalke potrebujejo električno energijo samo za obratovanje, zato je ne porabijo veliko. Iz ene enote električne energije lahko izredno učinkovita in kakovostna toplotna črpalka pridobi približno pet enot toplotne energije. Prav zaradi izredno majhne porabe napovedane podražitve elektrike ne bodo tako zelo vplivale na prihranke pri ogrevanju. Še eden izmed razlogov, zakaj bodo toplotne črpalke ostale najvarčnejši ogrevalni sistem, pa so podražitve vseh energentov. Cene nekaterih so se zvišale kar precej v primerjavi z električno energijo, zato so trenutno prihranki s toplotno črpalko še višji.«
Primeri dobre prakse: prihranki od 50 do 70 odstotkov. Kronoterm je po Sloveniji postavil že več toplotnih črpalk v večstanovanjskih stavbah, ki so tako prešle na bistveno cenejši način ogrevanja, denimo v Hrušici pri Jesenicah, pa v Mislinji, Šempetru v Savinjski dolini ... »Vsem uporabnikom je bila skupna potreba po ugodnejšem, okolju prijaznejšem ogrevanju ter ureditev nesoglasij glede neenakomerne porabe in stroškov ogrevanja. Prav tako je na odločitev za toplotne črpalke vplivalo udobje upravljanja in manjših vzdrževalnih stroškov. Prihranki se gibljejo med 50 in celo do 70 odstotkov, odvisno od projekta. Stavba v Hrušici pri Jesenicah se je prej ogrevala s kurilnim oljem. Prihranek pri stroških ogrevanja je že po prvi ogrevalni sezoni znašal več kot 60 odstotkov. Strošek ogrevanja za celotno stavbo je bil 9.000 evrov na leto, kar je naneslo približno 62,50 evra na posamezno stanovanjsko enoto. V prvi sezoni po zamenjavi ogrevanja so bili stroški na enoto le 20,83 evra, kar pomeni kar 41,67 evra prihranka. Podobne prihranke imajo tudi lastniki stanovanj v večstanovanjski stavbi v Postojni. Njihovi letni stroški so pred prenovo znašali 11.500 evrov, toplotna črpalka pa je ta znesek oklestila na 4.580 evrov na leto.«
Investicija se povrne v nekaj letih. Najtežje za večino je, ko je treba zbrati denar za investicijo. Kdaj se ta povrne? »Finančni vložek investicije v toplotne črpalke je odvisen od številnih dejavnikov, predvsem velikosti in lastnosti objekta ter vrste toplotne črpalke. Eko sklad s podelitvijo nepovratnih finančnih sredstev veliko pripomore k zmanjšanju začetne investicije. Za postavitev toplotne črpalke za ogrevanje v večstanovanjski stavbi se lahko pridobi do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Na Eko skladu sta trenutno objavljena še dva razpisa za demo projekte celovite prenove večstanovanjskih stavb, izvedene s pomočjo kredita v breme rezervnega sklada ali energetskega pogodbeništva. Povračilo investicije je odvisno seveda od vložka ter porabe, stroškov prejšnjega sistema ogrevanja in velikosti stavbe. V povprečju je povračilna doba začetne investicije za srednje veliko večstanovanjsko zgradbo pet let, lahko tudi samo leto in pol.«
Več v reviji Jana št. 19, 10.5.2022
