5e9d33b68d7cedf47d21454a0eba9337 Svet24.si

Letni dodatek bo večina upokojencev prejela ...

kača, plaža Svet24.si

Šok, kopalko na splitski plaži v nogo šavsnila ...

polerert7678 Necenzurirano

Zakaj Nina Krajnik ne mara "levih privatizerjev"

janez jansa dz1 Reporter.si

Janši ne diši biti poslanec: v DZ dobil ...

dragic Ekipa24.si

Dragić spet kapetan, toda ... Pred vrnitvijo tega...

nikolina tutić poroka Njena.si

Nikolinin mož ima dva otroka z drugo tekmovalko

kobe navijaci Ekipa24.si

Ko je legenda Barcelone kamen spotike na Japonskem...

Zgodbe

Se lahko saga hrvaške nosečnice zgodi tudi v Sloveniji?

Na Hrvaškem je javnost na nogah, ker so nosečnici, ki nosi otroka z zelo težko diagnozo in izjemno slabo prognozo za preživetje (možganski tumor), zavrnili prekinitev nosečnosti. Predvsem pa je skrb vzbujajoče, da ji zdravniki po preiskavah niso predstavili možnih postopkov oziroma terapije, med katerimi je tudi prekinitev nosečnosti. Gre za pojasnilno dolžnost, pri kateri zdravstveni delavec ne bi smel uveljavljati ugovora vesti. Kot pravi predstojnik ljubljanske porodnišnice, si nekateri to pravico razlagajo po svoje in kršijo profesionalne etične standarde.

O splavu ima lahko vsakdo svoje mnenje, a zakonsko zagotovljena pravica je pri naših sosedih zaradi ugovora vesti izjemno velikega števila ginekologov že nekaj let ogrožena. Zato se Hrvatice po pomoč zatekajo v Slovenijo, kar bo naposled storila tudi Mirela Čavajde, trenutno najbolj znana hrvaška nosečnica. Je v izjemno hudi stiski in s svojo neizmerno bolečino se je morala razgaliti pred hrvaško javnostjo, da si je izborila, kar ji po zakonu pripada. Četudi ji je hrvaška komisija zaradi medicinskih razlogov naposled odobrila prekinitev nosečnosti, ji v Zagrebu ne morejo ponuditi primerne zdravstvene oskrbe, zato ji bo naposled hrvaško zdravstvo plačalo poseg v Ljubljani.

Ugovor vesti v lekarni. Pravica do ugovora vesti je zakonsko opredeljena pravica, ko lahko zdravstveni delavec odkloni zdravstveni poseg, če ta ni v skladu z njegovo vestjo in mednarodnimi pravili medicinske etike. A ne sme odkloniti nujne medicinske pomoči. Pri nas jo uveljavlja 173 zdravnikov, največkrat pri umetni prekinitvi nosečnosti, v manjšem številu tudi pri predpisovanju kontracepcijskih tabletk, materničnih vložkov in jutranje tabletke ali pri postopkih umetne oploditve in sterilizacije. Med njimi je deset ginekologov, podatka za babice in farmacevte v lekarnah nimamo. Lahko se namreč zgodi, da vam farmacevt v lekarni prav zaradi uveljavljanja te pravice ne bo izdal kontracepcijskega sredstva. Vendar se to ne more zgoditi v manjših lekarnah, kjer je samo en zaposlen, saj so potrebe bolnika na prvem mestu. Obstajajo tudi (redki) zdravniki, ki ugovor vesti uveljavljajo pri transplantacijah, uporabi zarodkovih matičnih celic in uporabi krvi ter drugih krvnih produktov pri operacijah.

V zasebnih klinikah drugače? Po besedah ene izmed hrvaških parlamentark je pri njih prišlo do epidemije uveljavljanja ugovora vesti, saj se na to pravico sklicuje kar 60 odstotkov hrvaških ginekologov. V zagrebški bolnišnici Sv. Duh, na primer, ni niti enega ginekologa, ki bi opravil zakonsko zagotovljeno pravico do umetne prekinitve nosečnosti. Vseh 20 ginekologov tam namreč uveljavlja ugovor vesti. V splošni bolnišnici Osijek jih od 23 ginekologov ugovor vesti uveljavlja kar 19, med tridesetimi v splitskem KBC pa je zgolj en ginekolog, ki nima zadržkov do tega postopka. Hrvati v spletnih komentarjih besno omenjajo, da nekateri zdravniki na ugovor vesti v zasebnih klinikah popoldne pozabijo.

Če se mora hrvaška državljanka za zagotavljanje zakonske pravice iz svoje regije voziti v drugo bolnišnico, ker v njej najbližji zaradi ugovora vesti posega ne opravljajo, splav na Hrvaškem ni več lahko dostopen. Ker so v takih stiskah večinoma socialno šibke ženske, so lahko problem že potni stroški. 

Leta 2018 je drugostopenjska komisija Ginekološke klinike UKC Ljubljana obravnavala 42 vlog za splav. Večina prosilk je bila nezaposlena, z nižjo ali poklicno izobrazbo. V Brežicah je pomoč pri medikamentozni prekinitvi nosečnosti (do desetega tedna) v letu 2017 poiskalo 29 hrvaških državljank, dve leti pozneje že 280, v koronskem letu 2020 je bilo hrvaških pacientk v Brežicah 150 in lani 134. Tako imajo med samoplačniškimi storitvami na spletni strani bolnišnice navodila za umetno prekinitev nosečnosti tudi v hrvaščini.

S splavom nočejo imeti nič. Predstojnik ljubljanske porodnišnice in predsednik Združenja za perinatalno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu mag. Gorazd Kavšek meni, da se družba verjetno nikoli ne bo poenotila, kdaj se začne življenje, saj debata o tem traja že stoletja in ji ni videti konca. Nekateri imajo za ugovor vesti tako temeljne razloge, da ga uveljavljajo že zelo zgodaj v procesu zanositve, in imajo zadržke tudi pri izvajanju sterilizacije oziroma vazektomiji, edini varni obliki moške kontracepcije.

Več v reviji Jana, št. 20, 17. 5. 2022