5e9d33b68d7cedf47d21454a0eba9337 Svet24.si

Letni dodatek bo večina upokojencev prejela ...

kača, plaža Svet24.si

Šok, kopalko na splitski plaži v nogo šavsnila ...

polerert7678 Necenzurirano

Zakaj Nina Krajnik ne mara "levih privatizerjev"

janez jansa dz1 Reporter.si

Janši ne diši biti poslanec: v DZ dobil ...

dragic Ekipa24.si

Dragić spet kapetan, toda ... Pred vrnitvijo tega...

chan1 Odkrito.si

60 let prvega filma Kitajskega zmaja

kobe navijaci Ekipa24.si

Ko je legenda Barcelone kamen spotike na Japonskem...

Zgodbe

Kdo bo Slovencu vzel meso?

Prebivalci Slovenije pojemo več mesa od evropskega povprečja, zlasti preveč mesnih izdelkov, zato bi se po priporočilu strokovnjakov za javno zdravje morali mesu odpovedati vsaj dva dni na teden, zvišati pa delež rib. Resnici na ljubo so ribe za večino državljanov predrage, prav tako se skokovito zvišujejo cene sadja in zelenjave. Za to, da imamo Slovenci enega najvišjih deležev prebivalstva, ki se mesu nikakor ne misli odpovedati, pa niso vzrok samo nizke plače, temveč tudi naša zgodovina, kultura in trdovratne navade. Če bomo hoteli umiriti podnebne spremembe, zaradi katerih nad našimi glavami besnijo vedno hujša neurja, bomo morali zmanjšati porabo mesa, pa tudi mlečnih izdelkov.

Živinoreja je za okolje daleč najbolj škodljiva dejavnost, posebej govedoreja porabi izredno veliko naravnih virov, pri vzreji perutnine in svinjine je vpliv na okolje za več kot polovico manjši kot pri govejem mesu. Meso sicer koristi zdravju, a le če ga pametno izbiramo, kupujemo od manjših lokalnih kmetov, ki krmijo živali s senom oziroma katerih živina se pase, ter pravilno pripravljamo in zmerno jemo. Predvsem pa z jedilnika čim prej črtajte ali strogo omejite predelano meso (hrenovke, salame, paštete ...).

Kljub temu pa se ne smemo slepiti: »Kratkoročno bomo morali s svojih jedilnikov mesne izdelke precej počistiti, če bomo želeli ogljični odtis vsaj ohraniti na današnji ravni, kaj šele zmanjšati. Za zdaj ogljično nevtralna hrana še ne obstaja. Iniciative ponedeljek ali petek brez mesa imajo do neke mere smisel, a smernice kažejo, da bi za pomembnejši učinek morali biti brez mesa več dni v tednu. Uživali bi ga lahko samo en ali dva dni v tednu,« pojasni dr. Andreja Vezovnik, raziskovalka s Centra za socialno psihologijo Fakultete za družbene vede.

Povprašajte lokalnega kmeta. Glede trajnostnega načina prehranjevanja so si strokovnjaki edini: čim več rastlinske hrane, medtem ko je po zadnji raziskavi za Slovence to najmanj pomembno. Meso bo treba v prihodnosti nujno nadomeščati z rastlinskimi beljakovinami, kar za mlajše generacije ne bo tako trdovratna naloga kot za starejše. »Naša kulinarična zgodovina in kultura prehranjevanja že od nekdaj vsebujeta meso, a to ni glavni razlog, da se ga Slovenci tako oklepamo. Potrošnja mesa na zahodu se je povečala po drugi svetovni vojni s prehodom na masovno proizvodnjo hrane. Takrat sta se mesna in mlekarska industrija pridružili valu in produkcija mesa je začela eksponentno naraščati. Navadili smo se, da vsako kosilo, večerja pa tudi zajtrk vsebuje kos mesa, del problema je tudi, da je pridelava mesa podprta s kmetijsko politiko, torej subvencionirana. Kadar se potrošnik odloča med nadomestkom mesa ali mesom, se odloči za cenejšo različico – in to je še vedno meso. Upam si trditi, da če bi plačevali realno ceno litra mleka ali kilograma mesa, bi bila dvakrat ali celo štirikrat višja. Dvomim, da bi takrat še toliko posegali po mesu. Če se že odločimo zanj, ga kupimo pri svojem kmetu, kar je bolje kot kupovanje mesa poljskega goveda, ki je del masovne produkcije. V živalih, ki niso masovno rejene, je manj antibiotikov, hormonov … Masovno se govedo vzreja 18 mesecev (pri kmetu dlje), na začetku je na paši, nato pa zaprto in dobesedno prisilno hranjeno s sojo in žiti, da se na hitro zredi in je več mesa za zakol.«

Davek na meso? Verjetno smo tudi preleni, da bi se poučili o pripravi tradicionalno mesnih jedi brez mesa, kot je recimo polnjena paprika? »Navade so zelo trdovratne, in če potrošnik ni res zelo motiviran za spremembo, bo to zelo težko izvedel. A obstajajo alternative in marsikje jih lahko poskusite – greste v vegansko restavracijo, na primer. Gre bolj za prepričanje, da človek meso potrebuje, da bomo brez njega bolni, ne bomo družbeno sprejeti …  A novejše generacije se spreminjajo in odpovedovanje mesu zanje ni nekaj nenavadnega.«

Koliko mesa pojemo? V vsem razvitem zahodnem svetu potrošnja mesa upada, a zelo počasi. Razen v Ameriki, kjer poraba celo narašča, povprečen Američan namreč na leto poje 124 kg mesa. Prebivalec Slovenije je v letu 2020 pojedel 88 kg mesa (v letu 2018 92,6 kg), Italijani so ga leta 2018 pojedli 79 kg, Portugalci 101 kg, Španci 99 in Danci kar 109 kg. Francozi in Nemci se vrtijo okoli številke 86 kg.

Več v revile Jana, št. 24, 14. 6. 2022