nakupovanje, trgovina, denar, denarnica, spar, prehranski-izdelki Svet24.si

Primerjava cen dobrin v Sloveniji in na Hrvaškem:...

profimedia-0487110156 Svet24.si

Prav so imeli tisti, ki so trdili, da je zanjo ...

15-pacnik vila-pl Necenzurirano

Tožilstvo želi zaseči bogataševo vilo na Bledu

jansa kmetic-pl Reporter.si

Tako Janševa strankarska trobila na skrajno ...

Adele Milloz pm Ekipa24.si

Tragedija: Nekdanja svetovna in evropska prvakinja...

kmetija Njena.si

POP TV razkril prvih 16 tekmovalcev Kmetije

maribor Ekipa24.si

Joj, kakšen udarec! Evropski tekmec Maribora z ...

Zgodbe

Je kač letos več kot lani?

Otroci so mi povedali, da so na sorodnikovem vikendu videli kar dve, prijatelj je veliko črno opazoval na morju, drugi jo je videl v hribih, za mejo so obravnavali že vsaj dva ugriza strupenjač ... To ne more biti naključje, gotovo je letos rekordno število teh plazilcev, razmišljam in pokličem na Kačofon, da mi domneve potrdijo. Oglasi se biolog Griša Planinc in me takoj pomiri, da pred drugo polovico poletja še ne bo mladičev, torej so vse kače, ki jih videvamo, bile že tudi lani. »Kvečjemu je katera poginila, torej jih je manj.« Ah.

Ko sem poklicala na številko Kačofona, kjer izveste vse o kačah, trudijo pa se vam pomagati, tudi če se znajdete v zagati zaradi kakšne, je Griša, ki se prostovoljno javlja in je sicer član Herpetološkega društva – Societa herpetologica slovenica, ravno prišel s Polhograjske Grmade. Je videl kakšno kačo? Pa jo je res! Če bi bila vremenska napoved stabilnejša, brez pričakovanih neviht, bi se sicer odpravil v visokogorje, tako pa se je na Grmado povzpel radoveden, saj je od klicateljev na Kačofon izvedel, da tam pogosto vidijo modrase. »Še pred kratkim mi je nekdo s Polhograjske Grmade poslal nerazpoznavno fotografijo modrasa, pa sem poskusil srečo še sam.« Najprej je našel kačji lev, pozneje pa tudi kačo, ker jo je zmotil pri popoldanskem sončenju,  je že bežala v kritje. »Kadar srečam plazilca v naravi, ga ne vznemirjam namenoma oziroma le toliko, kolikor je nujno, da pridobim za znanost pomembne podatke. Vse vrste plazilcev so zavarovane in se jih ne sme nadlegovati, loviti ali pobijati,« je razložil. Na hitro je napravil fotografijo za svojo dokumentacijo in pospravil kačji lev. Je pa na hribu z veseljem opazoval tudi druge plazilce – dva krasna zelenca in precej pozidnih kuščaric.

Modras se je takoj skril v luknjo. Grišo že od nekdaj fascinira narava, zato se je odločil za študij biologije, službo pa sicer našel v povsem drugi stroki. »Krajši čas sem se ukvarjal z opazovanjem ptic, vendar sem se, ker je ornitologov ogromno, odločil za plazilce, ki so bili v tistem času slabše raziskani.« Je torej res kaj na tem, da je letos več kač kot lani? »Mladiči bodo v drugi polovici poletja, zato kačje populacije v primerjavi z lani letos še niso nič večje. Vse kače, ki jih zdaj srečujemo, so bile že lani.« Šele konec poletja bomo torej lahko govorili o morebitnem povečanju. »Če ljudje opažajo več kač, je to lahko povsem lokalno, ker se je zgodila neka sprememba v okolju. Število kač se vsako leto nekoliko spreminja. Nihanja so v naravi povsem normalna. Zaradi sprememb v okolju lahko število neke vrste naraste, upade ali pa vrsta celo izgine. Število kač je torej lahko dejansko večje ali manjše, lahko pa je nekdo imel samo 'smolo', ko je videl letos več kač kot lani. Ko neko območje pozidajo, lahko postane manj primerno za kače in njihovo število upade. Če pa, recimo, iz zapuščene hiše nastane ruševina, ki se podre, in ostane velik kup kamenja, ta privablja manjše živali, ki iščejo skrivališče, tudi kače. Če je predel še primerno osončen, je zanje to idealno. Če imate škarpo zadelano z vezivom – malto, ni prostora, da bi se tam naselile kače. Ko pa se zaradi dotrajanosti med kamni naredijo luknje, postane primerno. Če si je nekdo na dvorišču naredil mlako, jo bodo poselile rastline in živali, ki imajo rade vodo, recimo dvoživke, s katerimi se prehranjuje belouška, ki bo tako prišla v bližino. Se pa te živali navadno izogibajo človeka. Ko sem danes srečal modrasa, se je takoj skril v luknjo.«

Kačam je na soncu prijetno kot nam. Spomladi, ko so jutra in večeri hladnejši, so aktivnejše sredi dneva, poleti pa je sredi dneva tudi njim prevroče, zato jih bomo pogosteje srečali zjutraj ali proti večeru. »Ima pa vsaka kača svojo osebnost – tako kot najdete človeka, ki teče v največji vročini, lahko tudi na kačo naletite sredi poletne pripeke. V skrivališče modrasa sredi dneva lahko pride plenilec in kača se mu bo umaknila.«

Več v reviji Jana, št. 26, 28. 6. 2022