Women on Waves je leta 1999 ustanovila nizozemska zdravnica in umetnica – hkrati z medicino je študirala umetnost – Rebecca Gomperts. Idejo je dobila, ko je bila zdravnica na Greenpeaceovi ladji Rainbow Warrior II. in je v deželah Latinske Amerike, kjer splav ni dovoljen, na lastne oči videla, kakšno opustošenje na ženskih telesih puščajo mazaški splavi.
Ladja s tabletkami. Zato je zasnovala A-portable, mobilno ginekološko ordinacijo v ladijskem kontejnerju. Svetlomodri zabojnik z logom WOW – oranžna ladja z debelo rožnato obrobo na temnomodrem ozadju – pritrdijo na krov najete tovorne ladje in odplujejo na pomoč. A-portable je, poudarjajo, hkrati ambulanta IN umetniška instalacija. Plačal jo je sklad, ki z javnim denarjem podpira vizualne umetnosti in kulturno dediščino.
Ko priplujejo v državo, ki omejuje splave, se zasidrajo v pristanišču, če jim to dovolijo, in imajo na ladji poleg ginekološke ambulante najrazličnejše delavnice, izobraževanja in svetovanja. Če so v deželi močno nezaželeni – in ponavadi so – vkrcajo ženske, ki so se vnaprej naročile na njihovi spletni strani, ter odplujejo okrog dvajset kilometrov stran od obale v mednarodne vode. To je pomembno, tam namreč na ladijskem krovu veljajo zakoni države, v kateri je ladja registrirana. WOW vedno najema ladje, registrirane na Nizozemskem. Na ladji sta dva zdravnika in medicinska sestra, za svetovanje in informiranje skrbijo posebej izšolani prostovoljci. Ladijsko posadko večinoma sestavljajo ženske.
In ja, na ladji opravljajo tudi splave. A samo medicinske, to pomeni splav s pomočjo tablete, ne pa kirurških. Preden so leta 2002 ženske prvič odšle na valove, so morale nizozemskemu parlamentu, v katerem je divjala ognjevita razprava, v zameno za dovoljenje obljubiti, da bodo splave opravljali samo do devetega tedna nosečnosti, samo s tableto in v prisotnosti ginekologa.
Stran, sicer streljamo. Tole lahko zatrdimo, na krovu ladij, ki jih najema WOW, ni nikoli dolgčas. Napeto je vedno, občasno tudi nevarno. Leta 2003, ko so odpluli na Poljsko, jih je oblast obtožila, da so kršili poljske zakone, ker so imeli na krovu zloglasno RU-486, tableto za splav. Štiri mesece pozneje so obtožbo umaknili, češ da ni dokazov, da so res kršili zakon. Je pa uradno podjetje za merjenje poljskega javnega mnenja zaznalo, da je po obisku WOW podpora pravici do splava narasla s 44 odstotkov na 56. Leta 2015 so se spet dajale s Poljaki, iz Frankfurta so na Poljsko poslale drone s tovorom tablet proti splavu. Nemški policiji dronom ni uspelo preprečiti odhoda, Poljaki pa so bili uspešnejši, zaplenili so drone in tablice njihovih upravljalcev.
Leta 2004 so Portugalci ladjo WOW blokirali s svojo vojaško ladjo in ji preprečili vplutje v portugalske ozemeljske vode. Zadeva se je razpletla pet let pozneje na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je odločilo, da ima Portugalska sicer pravico braniti svoje zakone, vendar bi to pravico lahko uveljavljala tudi na manj nasilen način, na primer z zaplembo spornih tablet.
Spletna stran WOW je nedostopna v Braziliji, Južni Koreji, Savdski Arabiji, Turčiji, Španiji, na Poljskem, v Indoneziji in Maleziji. WOW odgovarja s tem, da ženske preusmerja na druge spletne strani, ki (še) niso prepovedane. Imajo tudi aplikacijo z informacijami za varen splav.
Besede bolijo. Leta 2005 je Rebecca Gomperts ustanovila še sestrsko organizacijo Women on Web, Ženske na spletu, ki ponuja spletne posvete z zdravnikom, informacije o varnem splavu in kontracepcijo. Objavlja pa tudi zgodbe žensk, ki so se odločile za splav. Tole je odlomek iz izpovedi Američanke, ki se je leta 2015 izpostavila z imenom in priimkom.
Preberite ga.
Razmišljajte o njem.
In obvezno, obvezno ga pokažite tistim, ki hočejo splav prepovedati.
»Ničesar ne obžalujem, kajti če ne bi šla skozi to, ne bi bila oseba, kakršna sem danes. Še vedno skoraj vsak dan pomislim na to. Ko vidim, kako prijatelji in sorodniki objavljajo, kako grozne so ženske, ki naredijo splav, vsa čustva spet privrejo na površje. In zato sem šla s tem v javnost, rada bi vam povedala, da me vaše besede bolijo in da mi je žal, da ne verjamete, da bi moral biti splav možnost za ženske, kajti jaz to verjamem in bom vedno verjela, ker sem dober človek, in zaradi tega, kar sem prestala, sem boljši človek.«
Zločin. V ZDA se je čisto pred kratkim zgodil zločin proti ženskam, zapakiran v sodbo najvišjega sodišča v deželi: ameriško vrhovno sodišče je razveljavilo zvezni zakon, ki je ženskam zagotavljal pravico do splava. Kopica starih dedcev – sedem moških in dve ženski – je odločala o telesih desetin milijonov žensk v rodni dobi. In odločila, s šestimi glasovi proti trem, da je v redu, če bodo ženske umirale zaradi mazaških splavov. In da ni nič narobe, če bodo nekatere po njih ostale pohabljene in nezmožne imeti otroke. Ker število splavov, to vemo iz bridkih večdesetletnih izkušenj, se zaradi prepovedi nikoli ne zmanjša. Nikoli. Splavov je ravno toliko, samo nevarnejši postanejo.
Si upate reči, da ta razsodba ni zločin proti ženskam?
Več v Jani št. 27, 5.7.2022
