»Ob svoji izkušnji s kronično nevroboreliozo in številnimi koinfekcijami sem ugotovila, da vsak pozna koga, ki je okužen z borelijo in ima zaradi nje težave. Letošnja metaraziskava kitajskih raziskovalcev za zadnjih trideset let je pokazala, da ima približno 15 odstotkov populacije na svetu protitelesa za borelijo in da je te čedalje več. Največ okuženih je v centralni Evropi, kjer ima že skoraj vsak peti v krvi protitelesa. Veliko okuženih imajo tudi ZDA, ocene so bile okoli 300.000 na leto, a je raziskava pokazala, da je bilo potrjeno okuženih že skoraj pol milijona v povprečju na leto v zadnjih petih letih. Slovenija velja za eno najbolj endemičnih območij na svetu,« pojasnjuje mag. Majda Kralj, ki je bila ustanoviteljica, dve desetletji in pol pa tudi direktorica in predavateljica na Višji strokovni šoli Academia v Mariboru.

Trikrat več okuženih pri nas?

»Pregledala sem smernice zdravljenja borelioze v ZDA, zaradi bližine pa tudi v Nemčiji in  Avstriji, saj se sevi borelioze in njenih koinfekcij v Evropi ter na drugih kontinentih nekoliko razlikujejo. Do danes je bilo potrjenih več kot 30 sevov borelije. Najbližja Avstrija ima podobne seve kot Slovenija in podobna je tudi pojavnost borelioze. Iz pojavnosti borelioze na avstrijskem Koroškem lahko zaključimo, da je v Sloveniji lahko tudi do trikrat več okuženih, kot so uradni prijavljeni podatki. To je lahko do 20.000 bolnikov na leto.«    

Vsak drugi klop naj bi bil okužen!

Kljub opozorilom, kako nevarna je lahko lajmska borelioza, marsikdo pri nas nevarnost okužbe z borelijo po vbodu klopa še vedno podcenjuje in se pred klopi ne zaščiti. »Vsak drugi klop naj bi bil okužen z borelijo, to je tudi do stokrat več, kot za virusnim klopnim meningoencefalitisom. Proti temu obstaja cepivo, proti boreliji pa ne! Po izkušnjah lečečih zdravnikov za boreliozo ILADS tudi do dve tretjini ljudi po vbodu klopa ne razvije značilnega obroča. Nevarnost okužbe zato ljudje v večini zelo podcenjujemo. Strokovna javnost meni, da se do 20 odstotkov okužb z boreliozo razvije v kronično, zastarano obliko. Tudi testi niso dovolj občutljivi, po zadnjih analizah v ZDA naj bi več kot polovica testov ELISA zgrešila borelijo. Zdravniki ILADS zato poudarjajo, da je lajmsko boreliozo treba zdraviti simptomatsko in narediti več testov.«

Zdravljenje borelioze po IDSA in ILADS

Mag. Majda Kralj, ki proučuje zdravljenje lajmske borelioze po svetu, je hitro ugotovila,  da se na tem področju bije bitka dveh strokovnih združenj ter da obstajajta dva koncepta diagnosticiranja in zdravljenja. »Enega zastopa Mednarodno društvo za lajmsko boreliozo in z njo povezanimi boleznimi ILADS, drugega pa Ameriško društvo za nalezljive bolezni IDSA. Razlike med njunima pristopoma vplivajo tudi na prakso zdravljenja v EU. Zdravniki obeh združenj so v sporu. IDSA je tista, ki je narekovala smernice diagnosticiranja in zdravljenja lajmske borelioze zadnjih 30 let. A zadnja leta v zasebnih ambulantah in klinikah v Ameriki ter Evropi čedalje pogosteje zdravijo po smernicah ILADS.«

Zdravniki ILADS o multisistemski bolezni

Kako se zdravljenje po njunih smernicah pomembno razlikuje? »IDSA zagovarja, da sta diagnosticiranje in terapija borelioze preprosta, zdravljenje kratko in zadostuje manjši odmerek antibiotikov, praviloma od dva do tri tedne. Simptomatika po terapiji, ki ostane bolniku, je po njihovem pristopu le postlajmski sindrom, torej skupek znakov po boreliozi. Zdravniki ILADS pa zagovarjajo, da je boreliozo težko diagnosticirati in tudi izvajati terapijo. Zagovarjajo, da je pri boreliozi potrebno dolgotrajnejše in močnejše antibiotično zdravljenje, simptomatika, ki ostaja, pa je kronična persistentna borelioza. Velikokrat so bolnikom postavljene napačne diagnoze, kot so fibromialgija, sindrom kronične utrujenosti, revma, psihosomatske bolezni vseh vrst, multipla skleroza, ALS in tako naprej. Zdravniki ILADS obenem poudarjajo, da klopi prenašajo s seboj tudi druge mikrobe, v povprečju šest mikrobov, to je druge bakterije, viruse, glive in parazite, ki povzročajo koinfekcije. Zato zdravniki ILADS govorijo o multisistemski bolezni, zdravljenje pa je zaradi tega zapleteno in dolgotrajno. Zdravniki ILADS obenem pravijo, da je mogoče pri zastarani, kronični boreliozi izboljšati stanje z dolgotrajnimi, močnejšimi antibiotičnimi in podporno antivirotičnimi ter antiparazitskimi terapijami s holističnim, celostnim pristopom zdravljenja. Prepričani so, da ne gre za stanje po ozdravljeni boreliozi, temveč za kronično persistentno boreliozo. Združenje ILADS je ustanovila mlada zdravnica Terri Macknight, ki je obolela za nevroboreliozo pri sedemintridesetih letih. Veliko zdravnikov in raziskovalcev borelioze ILADS je zbolelo za to boleznijo.«  

Več v reviji Janašt. 30, 26. 7. 2022