nakupovanje, trgovina, denar, denarnica, spar, prehranski-izdelki Svet24.si

Primerjava cen dobrin v Sloveniji in na Hrvaškem:...

profimedia-0487110156 Svet24.si

Prav so imeli tisti, ki so trdili, da je zanjo ...

15-pacnik vila-pl Necenzurirano

Tožilstvo želi zaseči bogataševo vilo na Bledu

jansa kmetic-pl Reporter.si

Tako Janševa strankarska trobila na skrajno ...

mirjam poterbin luka doncic Ekipa24.si

Ste ju videli?! Dončićeva mama na dopustu uživa...

Anja Širovnik Njena.si

Anja (Sanjski moški) našla srečo v ljubezni?

damir krznar Ekipa24.si

Oglasil se je Damir Krznar in sporočil: Nisem še...

Zgodbe

Novi up hujšanja

V zadnjega pol stoletja smo dosegli ogromen napredek pri obvladovanju bolezni, ki so tesno povezane s čezmerno telesno težo, kot so hipertenzija, sladkorna bolezen in povišan holesterol. Nič kaj dosti pa se ni premaknilo pri zdravljenju debelosti same. Zdravila zanjo so bila praviloma neučinkovita ali nevarna ali pa oboje skupaj. Raziskave so zato za cela desetletja praktično zamrle. Nedavni napredek v znanosti pa je končno prinesel zdravila naslednje generacije, ki obetajo varnejšo in trajnejšo izgubo teže. Od junija je eno odobreno tudi v Evropi.

Ko je farmacevtsko podjetje Novo Nordisk lanskega junija na ameriški trg poslalo zdravilo Wegovy, ni bilo pripravljeno na odziv, kakršen je sledil. Ljudje so ponoreli. Povpraševanje je takoj doseglo neslutene višave in zdravila je zmanjkovalo. Čakalna vrsta se je v nekaj dneh z meseca podaljšala na konec poletja in v jesen. Skupine na družbenih medijih so bile polne ljudi, ki so delili nasvete o krajih, kjer imajo odmerke na zalogi, in ljudi, ki so tarnali, da zdravila ne dobijo.

Čezmerna teža pesti polovico Evropejcev. Takšen odziv ni nič nenavadnega glede na to, da se je pojavnost bolezenske debelosti na svetovni ravni od leta 1975 potrojila. V ZDA je kar dve tretjini odraslih pretežkih, vsak peti pa debel. V EU čezmerno težo nosi več kot polovica odraslih, debelih pa je 17 odstotkov. Debelost vodi v sladkorno bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni ter povečuje tveganje za smrt zaradi raka požiralnika, debelega črevesa in danke, jeter, žolčnika, trebušne slinavke ter ledvic. Obenem otežuje potek mnogih bolezni, kar je še posebej očitno pri pandemiji covida-19. Hudo debeli imajo tako za kar od pet do dvajset let krajšo pričakovano življenjsko dobo. Nadzor nad odvečno telesno maščobo je zato eden največjih zdravstvenih izzivov našega časa.

Debelost ni enako lenoba. Debelost prinaša s sabo tudi stigmo. Premnogi še vedno enačijo odvečne kilograme z lenobo, požrešnostjo in nemarnostjo. Čeprav je Svetovna zdravstvena organizacija debelost uvrstila med bolezni, se odnos ljudi ni kaj dosti spremenil. Vedeti pa je treba, da geni k temu, kako suhi ali debeli bomo, prispevajo kar od 40 do 70 odstotkov, kar je primerljivo z luskavico, boleznimi srca ali rakom dojke. Pri debelosti so v ozadju pogosto tudi psihološki dejavniki in vzorci, ki jih je težko prekiniti. To se kaže tudi v tem, da so kljub trudu in zdravniški pomoči pri spreminjanju življenjskega sloga debeli ljudje pri hujšanju le zmerno učinkoviti. Zdravila in kirurški posegi so za marsikoga edini način, da zares shujša in obdrži zdravo težo. Najučinkovitejša je bariatrična operacija, s katero zmanjšajo velikost želodca, a je tudi zelo invazivna. Vsekakor pa na ta način ne bomo mogli rešiti pandemije debelosti.

Neslavna zgodovina zdravil proti debelosti. Zgodovina razvoja zdravil za hujšanje je burna. Že od prvih dni so jih zaznamovali stranski učinki, od visokega krvnega tlaka do smrti. Težave so se začele v tridesetih letih 20. stoletja, ko je 2,4-dinitrofenol (DNP) postal ena prvih kemikalij, uporabljenih za hujšanje. DNP učinkuje tako, da moti reakcije, ki ustvarjajo in shranjujejo energijo v našem telesu. Ker nima kam iti, se energija sprosti kot toplota, kar povzroči izgubo teže. A kaj ko lahko to vodi tudi do smrtno nevarne vročine. Zdravilo nikoli ni bilo odobreno, se pa še vedno dobi na spletu. Med letoma 2001 in 2010 je ducat ljudi z življenjem plačalo odločitev, da se igrajo z neregistriranim zdravilom.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bila zdravila za hujšanje, ki jih je odobrila ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA), vsa derivati ​​amfetamina, ki zavira apetit. Toda ta razred zdravil lahko povzroči odvisnost in nevarno visok krvni tlak, zato jih je mogoče jemati le nekaj tednov skupaj. Sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila sušno obdobje za nova zdravila za hujšanje. Malo pred novim tisočletjem se je začel vrtiljak, ko so novoodobrena zdravila hitro umaknili s trga zaradi stranskih učinkov. Ti so zajemali od poškodb srčnih zaklopk, povečanega tveganja za srčni infarkt in samomorilnih misli do povečanega tveganja za raka.

Več v reviji Janašt. 312. 8. 2022