nakupovanje, trgovina, denar, denarnica, spar, prehranski-izdelki Svet24.si

Primerjava cen dobrin v Sloveniji in na Hrvaškem:...

profimedia-0487110156 Svet24.si

Prav so imeli tisti, ki so trdili, da je zanjo ...

15-pacnik vila-pl Necenzurirano

Tožilstvo želi zaseči bogataševo vilo na Bledu

jansa kmetic-pl Reporter.si

Tako Janševa strankarska trobila na skrajno ...

Adele Milloz pm Ekipa24.si

Tragedija: Nekdanja svetovna in evropska prvakinja...

Anja Širovnik Njena.si

Anja (Sanjski moški) našla srečo v ljubezni?

maribor Ekipa24.si

Joj, kakšen udarec! Evropski tekmec Maribora z ...

Zgodbe

Mi pa s pitno vodo splakujemo stranišča

V Sloveniji se z rekordno vročimi poletnimi dnevi suša stopnjuje, predvsem v zahodnem in jugozahodnem delu države. Temu se moramo prilagoditi tako z varčevanjem s pitno vodo kot tudi z zbiranjem deževnice, ureditvijo zadrževalnikov vode, na domačih vrtovih pa z namakalnimi sistemi z uporabo deževnice s streh. O vsem tem smo se pogovarjali z dr. Andrejo Sušnik in dr. Petrom Frantarjem z ARSO. Ste vedeli, da kar eno tretjino pitne vode v gospodinjstvih porabimo za splakovanje straniščne školjke? Nas po napovedi Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi res čaka vročina še vsaj do srede avgusta?

Avtor:

Renata Ucman

Značke:

Letos se je prvi vročinski val začel že v drugi polovici junija in se, s kratkimi prekinitvami, kar nadaljeval in nadaljeval. »Po dolgoročnih napovedih Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi ECMWF lahko pričakujemo obdobje vročega vremena vse do sredine avgusta. Vendar napovedi za avgust niso zanesljive. Že do sedaj pa poletje kaže lastnosti, ki ga lahko pripeljejo med ekstremna,« je povedala dr. Andreja Sušnik, vodja oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo ARSO ter vodja Centra za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi.

Torej se bo najverjetneje stopnjevala tudi suša. »Letošnja suša se je začela že spomladi. V nekaterih delih Slovenije beležimo že večmesečni padavinski primanjkljaj. Čaka nas še več kot mesec visokega poletja. Padajo vročinski rekordi in temperature zraka že od sredine maja večkrat sežejo krepko čez 30 stopinj Celzija. Vročina pa stopnjuje sušo.«

Prilagoditi se – a kako?  »Ne samo letos, ravnanje z vodo bi moralo biti skrbnejše v vseh letnih časih in povsod. Veliko lahko naredimo pri varčevanju z vodo v domačem okolju. Le redka so gospodinjstva, ki že imajo urejeno povratno rabo vode. Čedalje bolj se zavedamo, da uporaba pitne vode v gospodinjstvih za neprehrambne namene ni pravi način. Torej je treba razmišljati o drugih virih, denimo kapnici ali že uporabljeni vodi v kopalnici za splakovanje stranišč. Po ocenah gre namreč približno ena tretjina vode za domačo uporabo v straniščno školjko. Kadarkoli je mogoče, zato uporabimo kratko splakovanje ali zmanjšajmo prostornino straniščnega splakovalnika. Preverimo, ali kotliček dobro tesni, saj v marsikaterem voda stalno teče ali curlja.«

Z vodo lahko varčujemo še drugače. »Spremljajmo porabo. Namesto kopanja v kadi se na kratko stuširajmo. Med ščetkanjem zob ali miljenjem rok se z zapiranjem vode lahko prihrani najmanj 13 litrov vode na minuto. Pri tuširanju ali umivanju poskušajmo čim več vode uloviti v vedro. Vodo lahko uporabimo za splakovanje straniščne školjke. Perilo operimo šele takrat, ko se ga nabere za poln boben. Pri pomivanju posode v pomivalnem stroju izbirajmo varčne programe. Pri izbiri novega stroja upoštevajmo majhno porabo vode, pri kuhanju uporabljajmo ravno pravšnjo posodo – če je prevelika, porabimo več vode, pri ročnem pomivanju pa odpirajmo vodo samo za splakovanje.«

Zbirajmo deževnico! Zaradi draginje je nujna samooskrba. A kako do vode za zalivanje vrta? »Zbirajmo deževnico! V poletnem času lahko s tem prihranimo do 50 odstotkov gospodinjske vode. Deževnico s streh zbirajmo ločeno od komunalnih vod v sodu. Vodo, v kateri operemo sadje ali zelenjavo, uporabimo za zalivanje rož. Rastline zalivajmo zgodaj zjutraj ali zvečer, ko je izhlapevanje manjše. Prav tako ne zalivajmo ob vetrovnem vremenu. Zelo presušena tla zalijmo večkrat, vsakokrat jih tudi zrahljajmo. Košnja trave v sušnih dneh ni smiselna, saj bo prenizka hitreje požgana, zgornji sloj tal pa bolj izpostavljen izhlapevanju,« je svetovala dr. Andreja Sušnik.

Po besedah dr. Frantarja je zbiralnik deževnice pomembna rešitev. »Tako zadržimo presežek vode, ki bi drugače zelo hitro odtekel. Odtoki z neprepustnih površin, na primer cest, med nalivi zberejo veliko vode v kratkem času in lahko povzročijo tudi lokalne poplave. Z zadrževanjem takih padavin, tudi s streh, omilimo tudi to nevarnost. V prvi vrsti pa tako zbrano deževnico uporabimo za zalivanje vrtov ali trat. Zbiralniki morajo biti varni, neprepustni ter dovolj veliki, da z njimi prebrodimo sušno obdobje. Vendar voda s teh površin ni primerna za pitje.«

Več v reviji Janašt. 312. 8. 2022