arsenović1 Svet24.si

Župan Arsenović ima spet težave s parkiranjem

slovenska policija, marica, splosna Svet24.si

15-letnik 17-letnika zabodel zaradi mobilnega ...

jansa dimnik marcic jahta Necenzurirano

Ko Janšev golf partner toži, najame Natašo Pirc...

natasa pirc musar pl Reporter.si

Elena Pečarič nad Natašo Pirc Musar: Ob njeni ...

milovic Ekipa24.si

Kaaaj?! Nogometašice Olimpije v prvi ligi slavile...

The L Word Odkrito.si

Najbolj seksi televizijske serije vseh časov

slovenija kosarka Ekipa24.si

O, ne! Poškodba enega ključnih igralcev ...

Zgodbe

Kar je skrito, se pogosto okrepi

Ste razočarani, ker po letih zdravil, zdravljenja, pogovorov z najrazličnejšimi terapevti še vedno niste odkrili vzroka za vaše simptome in še vedno trpite? Morda pa se pravi odgovori ne skrivajo v vas, temveč v zgodbah vaših staršev, starih staršev ali prastaršev.

Avtor:

Urška Krišelj Grubar

Značke:

Raziskave kažejo, da se posledice travme lahko prenašajo iz generacije v generacijo. Mark Wolynn je vodilni strokovnjak v svetu na področju podedovanih družinskih travm. Napisal je knjigo o tem, kako je mogoče krog trpljenja, ki se prenaša iz generacije v generacijo, prekiniti. Najprej pa je opisal, kako je rešil sebe in si vrnil izgubljeni vid.

Vrnitev domov: skozi močvaro družinskih travm nazaj k svojemu srcu. Imel je 44 let, ko je doživel svojo prvo okularno migreno. Telesne bolečine ni čutil, le »vrtinec črnega strahu«, ki mu je zameglil vid. Vid po okularni migreni se navadno sam povrne, Marku pa se je stanje začelo slabšati. Zdravniki so mu povedali, da ima centralno serozno retinopatijo, za katero ni zdravila, tudi vzrok zanjo ni znan. Nič ni pomagalo, kar je poskušal na lastno pest. »Uresničeval se je moj največji strah in pri tem nisem mogel storiti ničesar.« Vsakič, ko se je sam poskušal izkopati iz tega, so se njegove misli vračale k podobam, kako nemočen, sam in uničen je. Toda kot je pozneje ugotovil, so bile prav te besede ključne. Bile so, kot piše, odmev travm, ki so se zgodile v njegovi družini, še preden se je rodil. Spraševal se je, zakaj daje mislim tako moč. Kaj je tisto, zaradi česar je tako zelo ujet v svojem strahu? Tudi drugi imajo težave, še večje, pa jim ne pripisujejo takega pomena. Odgovore na ta vprašanja je našel čez mnogo let in jih opisal v knjigi Podedovane družinske travme (založba Primus). Takrat ni znal drugače, kot da je zapustil vse znano, partnerko, okolje, v katerem je živel. Vedel je le, da ne želi več živeti tako, kot je. Odpravil se je daleč daleč, kot se je le dalo. Neki guru v Indoneziji ga je vprašal: Kdo pa misliš, da si, da te težave z očmi ne bi smele prizadeti?« To mu je precej odprlo oči, še bolj, ko mu je neki drugi duhovni mojster, ki mu je bil predan, dejal: »Vrnite se domov in pokličite mamo in očeta.« Bil je besen, vendar ni več mogel pozabiti na to, kar je slišal. Sprejel je, da veliki učitelji vedo, da so naši starši pomembni, ne glede na to, kako dobro jim gre vzgoja od rok. »Družinska zgodba je naša zgodba. Nosimo jo v sebi, če nam je to všeč ali ne.«

V mamini bližini se je počutil kot v pasti za medvede. Iskanje miru se pogosto začne s spravo s starši. Ali lahko ohranite sproščeno telo, kadar pomislite na svoje starše? Ali začutite, da v sebi zakričite, da se postavite v obrambno držo, ali da se postavite v vlogo skrbnika …? Ne morete spremeniti tega, kar je bilo, lahko pa spremenite, kar je zdaj, če le ne pričakujete, da se bodo pri tem spremenili vaši starši ali da bodo karkoli drugega kot to, kar so. Vi morate spremeniti svoj pogled na odnos. To je vaše delo. Ne delo vaših staršev.

Mark se je vrnil domov po izgubljeno ljubezen. Njegova vez s starši je bila močno poškodovana. Piše, da z mamo včasih nista spregovorila po več mesecev. V njeni bližini se je počutil kot v »pasti za medvede«. Telo v njeni bližini se mu je zakrčilo, kar je vplivalo na zmožnosti, da bi bil odprt v partnerskih zvezah. Pa se je odločil, da bo ta odnos popravil. Pripravljal se je na najhujše, in to se je tudi zgodilo. Njen objem je komaj zdržal, a jo je vseeno prosil, naj ga ne izpusti. Hotel je od znotraj spoznati svoj odpor telesa. Odziv telesa zanj ni bil nov, saj ga je pogosto občutil v partnerskih zvezah, razlika je bila le ta, da ga je tokrat zdržal. Ni odšel. V tistem času se je z mamo veliko pogovarjal. Izvedel je, da je morala, ko je imel dve leti, za nekaj časa v bolnišnico, in ko se je vrnila domov, ni več zaupal njeni negi. Povedala mu je tudi, da je imela kleščni porod in da ga je, ko ga je videla novorojenega, težko objela, ker je bil tako grd. Ob celjenju odnosa z mamo je začel popravljati tudi odnos z očetom. Počasi ni bilo več pomembno, kako sta ga zmogla ali ne imeti rada, ampak kako lahko sam sprejme to, kar mu ponujata. Nekje na tej poti je nehal misliti na oko, ki ni videlo, in nedolgo zatem se mu je vid povrnil. Čeprav je odgovor iskal v daljnih krajih, je spoznal, da je vir ozdravitve v njem samem. »Ozdravitev se zgodi od znotraj.« Postal je uspešen psiholog, na tisoče zdravnikom je predaval, kako pomagati bolnikom, kako pozdraviti travmo.

Več v reviji Janašt. 312. 8. 2022