arsenović1 Svet24.si

Župan Arsenović ima spet težave s parkiranjem

slovenska policija, marica, splosna Svet24.si

15-letnik 17-letnika zabodel zaradi mobilnega ...

jansa dimnik marcic jahta Necenzurirano

Ko Janšev golf partner toži, najame Natašo Pirc...

natasa pirc musar pl Reporter.si

Elena Pečarič nad Natašo Pirc Musar: Ob njeni ...

united ronaldo ten hag Ekipa24.si

Polom Uniteda pri Cityju, trener pa 'pozabil' na ...

Skrivnostno bitje Odkrito.si

Policisti streljali na bizarno bitje

slovenija kosarka Ekipa24.si

O, ne! Poškodba enega ključnih igralcev ...

Zgodbe

Kako hujšajo zdravniki

Internist, kardiolog in znanstvenik prof. dr. Radovan Starc se je ujel v podobno zanko kot mnogi ljudje, ki o zdravju veliko vedo (nekateri skoraj vse), ravnajo pa precej drugače. Različni projekti in pisanje knjig so ga prikovali za računalnik, gibal in sproščal se je malo, v časovnih in ustvarjalnih stiskah se je tolažil s hrano – pa se je nabralo. Hujšanja se je lotil raziskovalno, imenoval ga je »projekt hujšanje«, ta je po tem, ko se je uspel oklestiti za 20 kilogramov, tudi izšel v knjigi, recenzenti jo priporočajo tudi zdravnikom in študentom medicine. Ker je napisana poljudno, bo nadvse uporabna tudi za vse druge, ki se borimo s težo, zdravila proti debelosti, o katerem smo pisali v prejšnji Jani, namreč v Sloveniji zagotovo še dolgo ne bo.

Ko je dr. Starc raziskoval, kako uspešno hujšati, se je naslonil tudi na prehransko piramido Svetovne zdravstvene organizacije, ki je bila takrat precej drugačna kot danes (a še zmeraj visi po zdravstvenih domovih). Čisto na dnu so bili kruh, krompir, riž, močnati izdelki, kaše, skratka »trdi« ogljikovi hidrati, ki bi naj sestavljali glavnino naših jedilnikov. Stopnico više sta bila sadje in zelenjava, potem tisto, česar ne bi smeli veliko pojesti – meso, jajca, mlečni izdelki, čisto na vrhu pa maščobe in sladkarije. Piramida je danes drugačna, čisto na dnu sta sadje in zelenjava, ogljikovi hidrati pa so še zmeraj bolj ali manj v drugi vrsti. Skratka, naš znanstvenik s pomočjo piramide ni shujšal, ampak se je še malo bolj razlezel.

Potem je prečesal vse znane diete, seveda je ugotovil, da se mnoge razlikujejo le v odtenkih, da si nekatere popolnoma nasprotujejo, druge pa so vsekakor učinkovite, dokler se ne pojavi znameniti »ampak« – nekatere niso ravno zdrave, težko se jih je držati dlje časa oziroma za zmeraj, priprava jedi je zapletena in stroški veliki, skratka, puška zelo hitro pristane v koruzi. In potem se običajno še bolj zredimo.

Dieta R. Starca, tako jo je avtor poimenoval in priznal, da vsebuje elemente nekaterih drugih diet, ki so ga prepričale, a ne povsem (o vseh smo v Jani že pisali). Gre predvsem za dieto z nizkim glikemičnim indeksom (GI), inzulinsko, presno, mediteransko, jajčno, brezglutensko, paleo dieto in še nekatere druge. Živila z nizkim GI zagotavljajo umirjeno raven sladkorja in inzulina v krvi, kar prepreči napade lakote – to pa je glavni razlog, da se diet ne držimo prav dolgo.

V čem je torej štos? Število kalorij, ki jih pojemo na dan, se mora približati bazalnemu metabolizmu, toliko telo potrebuje za funkcioniranje v mirovanju, ko se torej ne gibamo, okoliščine pa so ugodne. Takoj, ko se začnemo gibati, porabimo več, vendar nikar ne upajmo, da bomo zaradi gibanja lahko tudi veliko jedli in bomo kljub temu hujšali. Ne bomo, pravi avtor. Vsako uspešno hujšanje je v 70 odstotkih posledica pravilne diete in ne redne ter včasih kar pretirane aktivnosti, kot misli večina ljudi.

Več v reviji Janašt. 312. 8. 2022