Sodnica je izdala odredbo na osnovi poročila sodnih izvedenk, ki priporočajo popolno prekinitev stikov, in precej jasno je, da bo »začasno odredbo« podaljšala v trajno, ko bo konec meseca narok na sodišču; takrat bosta morda zakonca po triletni kalvariji končno ločena, otroci pa za stalno dodeljeni kateremu od njiju.
Ločitvene zadeve se praviloma odvijajo v strogi tajnosti, toda ta, o kateri pišem že več kot dve leti, je ušla izpod nadzora predlanskega maja, ko je prišlo na dan, kako nečloveško je 11 odraslih štiri ure lovilo (pred hišo, z veliko gledalci) tri otroke, ki niso hoteli z očetom. Vsakomur, ki ima kolikor toliko soli v glavi in vsaj košček srca, so se prižgali vsi alarmi – s kakšno pravico si drznejo državne institucije siliti otroke k roditelju, pri katerem nočejo živeti?
Kmalu sem ugotovila, da zadeva že je v (strokovni) javnosti, saj je mamina izkušena odvetnica, tudi sama dolgoletna sodnica, ovadila sodnico Vero Gams Premerl zaradi pristranskosti (predsednik sodišča, ki je omenjeni sodnici dodelil zadevo mimo sodnega reda, pa je ovadil – odvetnico). V zakulisju se je torej že takrat dogajalo marsikaj, podivjal pa je tudi mamin zdajšnji odvetnik, ki je sprva mislil, da z umirjenimi reakcijami ne bo dražil sodnice, a je potem kar dvakrat stopil pred javnost, saj tako enostranskega sojenja v svoji dolgoletni praksi še ni doživel.
Na moje zapise se je odzvalo veliko ljudi, ki primer zelo dobro poznajo, njihova pisma ste lahko prebirali v Jani, imajo imena in priimke, a ker bi lahko prek njih širša javnost prepoznala družino, jih nismo objavljali. Jih pa dobro pozna sodišče, saj imajo v dosjejih njihova pričevanja. Ki pa nikogar ne zanimajo. Zadnje čase sem imela nekaj stikov tudi z ljudmi iz stroke, ki primer poznajo in pravijo, da ni z mamo nič narobe, obratno, boljše matere si otroci ne bi mogli želeti. Kaj torej piše v famoznem poročilu izvedenk, ki so ga zadnje dni očitno samo dopolnile?
Poslušale so samo očeta … Tisti, ki so ga prebrali, obupana mati, ki ima širok krog izobraženih prijateljev, se je z njimi seveda posvetovala, pravijo, da je ekspertiza takšna, kot da bi jo napisal oče. Mama da nadleguje njega in otroke, snema prihode in odhode na stike, sprašuje o njihovih uspehih v šoli (!), ščuva otroke proti očetu, tudi to nekje piše, da pač ravna tako zaradi narcistične motnje, ki je strokovni krog zunaj sodnih izvedenk ne zaznava. Zato pa vsi po vrsti vedo za takšno motnjo pri očetu, ampak z njim se strokovno poročilo sploh ne ukvarja – mama da svoj slabi odnos do očeta prenaša na otroke, o tem, kakšen je očetov odnos do matere, pa nič. Odnos otrok do očeta da je ambivalenten (torej nasprotujoč si), do matere pa pozitiven. Izvedenke naprtijo krivdo za to, da otroci ne želijo živeti z očetom, materi, ker da jih ščuva proti očetu. Ni treba biti doktor klinične psihologije, da se vprašaš, kdaj lahko mama manipulira z otroki, ko pa jih v zadnjih treh letih več kot pol leta sploh ni videla, potem pa po nekaj ur na mesec. In kaj je medtem počel oče, da ga otroci ne sprejemajo? Kdo nadzoruje, kako sploh živijo? V šoli sicer pravijo, da so kar v redu, so povprečni učenci, fant nekaj časa sicer ni delal nalog, a se je potem to uredilo. Znajo pa vsi nadpovprečno dobro angleško. In takoj vprašanje – bi se lahko zgodilo, da otrok pri materi ne bi delal nalog? Kako so lahko otroci dveh najvišje izobraženih staršev le povprečni? In od kod znajo angleško? Ker jih je naučila mama v prvih šestih oziroma osmih letih življenja – rodili so se v tujini, in ker ve, da bilingvizem (znanje dveh jezikov, naučenih po naravni metodi v otroštvu) izjemno pripomore k miselnemu razvoju otrok, se je potrudila jezik ohraniti, pravijo poznavalci družinskih razmer. Otrokom je med drugim vsak večer brala vsaj eno uro, nekaj slovensko, nekaj angleško …
Kako so izvedenke ocenile zadnji »izpad«, ko se je ena od osemletnih hčerk zatekla na bencinsko postajo in prosila neznanko za telefon, da je poklicala mamo (tudi ta gospa nam je pisala ogorčeno pismo): mama da je ravnala napačno. V čem, me je zanimalo, ko sem se pogovarjala z mamino sestrično, ki poročilo seveda pozna. Ni jasno, ampak očitno ne bi smela v avtu tolažiti jokajoče hčerke, kar je počela, dokler ni prišel ponjo oče. Ta je seveda takoj sporočil sodišču, da je mama inscenirala hčerin pobeg …
Otroci obiskujejo celo morilca svoje matere. Upravičeno sumimo, da bo sodnica začasno prepoved vsakršnih stikov matere z otroki spremenila v dolgoročno (ker so pač izvedenke tako rekle). Zakaj? Ker mati ne sprejema očeta, to, da otroci hočejo živeti z mamo, pa je za sodniško in izvedensko stroko popolnoma nepomembno. Ker otroci itak nimajo ne čustev ne pameti, kajne? Kajne!?
Več v reviji Janašt. 33, 16. 8. 2022
