Najprej je treba opozoriti, da so tudi moški podvrženi raznim neustreznim postopkom, tudi fizičnemu nasilju in ustrahovanju, ampak vsekakor med žrtvami prevladujejo ženske. »Naš sistem vse žrtve nasilja praviloma sekundarno viktimizira, torej so ponovno izpostavljene nasilju. S primeri, ki jih v tem letu ni malo – ko moški ubije partnerko oziroma ženo, mater njunih otrok – je vse to povezano. Nasilje po prijavi pri nas ni ustrezno naslovljeno. Institucije mu ne dajejo pravega pomena. Slovenske Severine bodo vzniknile! Ker so in čakajo, da bodo otroci dovolj stari, saj vedo, da se jim bo sistem maščeval, če bodo prehitro spregovorile. Zdaj so ustrahovane,« začne Zalokarjeva. Hrvaška pevka Severina je namreč lani sredi postopka poklicala novinarko in ji povedala, s kako sprevrženim postopkom dodelitve otroka se je soočala na Hrvaškem. Z imeni in priimki je obelodanila vso bedo njenega postopka, ki so ga vodile sprevržene, sadistične in maščevalne osebe – med njimi sodnice in sodne izvedenke. Severina je imela vsega dovolj, zato je spregovorila. »Zdi se mi zelo pogumna, medtem ko so ženske v Sloveniji predvsem zelo prestrašene.«
Zarubljeni otroci – zakaj?! Pri tem Zalokarjeva ne more mimo primera zarubljenih otrok, ki se ji zdi nepojmljiv. »Ne razumem, zakaj so mami vzeli otroke. Povsem drugače bi bilo, če bi z njimi slabo ravnala, jih celo maltretirala ali bi jim bila kako drugače nevarna. Gre za skrbno mamo, ki je sama skrbela za te otroke!«
Pri nas se sodne obravnave ne snemajo, pa bi se morale, je prepričana Zalokarjeva. »Tako bi imela mamica, žrtev nasilja, dokaz, da jo je sodnica na obravnavi trikrat spraševala, kako seksa s svojim možem. Da, to se dogaja na naših sodiščih. Problem je tudi to, da je pri nekaterih osebah, ki vodijo postopek, prisotna osebnostna patologija (maščevalnost; nimajo lastnih otrok, frustracije ...). Obstaja velika statistična verjetnost, da boste padli v kremplje sodnemu psihopatu – sodnemu izvedencu s patologijo. Poznam primer, ko mami pripisujejo narcisizem, niti slučajno ga nima, to so ji preprosto prilepili – omenjena osebnostna motnja je prepoznana pri sodnem izvedencu oziroma sodni izvedenki, ki je motnjo projiciral na drugega. Določeni izvedenci se vedejo narcisoidno.«
Pri tem se postavlja vprašanje: kdo vrednoti in nadzira delo sodnih izvedencev? Nihče.
Žvižgači tudi med sodniki. Zalokarjeva sodeluje v nevladni skupini različnih strokovnjakov, s katero želijo odločno poseči v to perečo problematiko. Med njimi, namigne, je morebiti tudi kakšna sodnica. Zagotovo pa so med njimi nepogrešljivi žvižgači. Žrtve sistema pričujejo o tem, kaj se jim dogaja na centrih za socialno delo, sodiščih… »Tega, kar se v procesih dogaja z žrtvami nasilja pri nas, zdravorazumski človek ne more doumeti. Če sodniki menijo, da curljajo podrobnosti v javnost le s strani žrtev, se presneto motijo. Ljudje, ki so bili priče procesu (med njimi tudi strokovnjaki), se obračajo na nas šokirani. Za zdaj pa si javno še ne upajo nastopiti. Če ima kdo občutek, da se je na mamico zarubljenih otrok spravil povezan in dobro organiziran klan, se ne moti. Na žalost ni edina, gre za vsesplošen pojav v Sloveniji.«
Opogumljanje moških. Zalokarjeva navede primer, kaj ženske, ki se zatečejo po pomoč, poslušajo, doživljajo; kako se vse obrne proti njim: »Gospa se je obrnila po pomoč k (večni) specializantki psihoterapije, saj se v zvezi ni več znašla – mož ni nič delal, za vse je bila sama, z zahtevno službo, vsak čas ji je grozilo, da se bo samo še zrušila. Odgovor njene famozne terapevtke (kasneje se je izkazalo, da sploh ni psihoterapevtka; je tudi brez lastnih otrok ter zelo naklonjena moškim) se je glasil: treba ga je razumeti, problem ste vi in vaš pogled na razmere. Ko je gospod potarnal, da ima težavo, ker si ne more redno 'izprazniti jajc', je terapevtka njegovo ženo podučila, da mu mora to omogočiti in da ga je treba razumeti.«
In vse to veča pogum moškim, je prepričana Zalokarjeva. Zato jo porast nasilja in s tem umorov ne preseneča. »To je povezano. Če bi jih ustavili ob pravem času, se to ne bi zgodilo. Zagotovo tudi pri zadnjem umoru na Goričkem obstaja neka zgodovina nasilja.«
Slovenija bo plačala – kdaj? Zalokarjeva že nekaj časa opozarja na nujno ukrepanje, računa na novo vlado in aktualno ministrico. »Treba je vedeti, da se primeri kontinuirano vlagajo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Vsi primeri, s katerimi sem seznanjena, bodo pristali tam. Zelo kmalu bo ta sistemski problem ali celo zloraba določenih doktrin prepoznan. In kot sem že dejala, Slovenija bo plačala. To stanje je namreč nevzdržno in v izredno škodo žrtvam nasilja. Prav zato žrtve nasilja tega ne prijavljajo, ker so deležne posmeha, poniževalnega ravnanja – tako na centrih za socialno delo kot na policiji ter sodišču. Nikar se ne sprašujte, zakaj žrtve nasilja tega ne prijavljajo, zazrite se v sistem, ki je v osnovi gnil!«
Več v reviji Jana, št. 38, 20. 9. 2022
