Zgodbe

Bo nekoč to edino “zdravilo”, ki ga bomo potrebovali?

TNS
19. 10. 2022, 20.32
Posodobljeno: 19. 10. 2022, 21.02
Deli članek:

V idealnem scenariju bi se naš imunski sistem znal učinkovito boriti proti vsem sovražnikom našega zdravja, tako zunanjim kot notranjim – npr. rakavim boleznim. Zdravil in obsevanj ne bi potrebovali, stranskih učinkov pa praktično ne bi bilo.

Revija Jana
V idealnem scenariju bi se naš imunski sistem znal učinkovito boriti proti vsem sovražnikom našega zdravja

Človeški imunski sistem je zapleten sestav organov, celic in molekul, ki naše telo branijo ob vdoru tujkov. Sestavljajo ga bezgavke, mandlji, žrelnica, limfni vodi, vranica, kostni mozeg, priželjc ter skupki imunskih celic v sluznici dihal in črevesja. Njegova vojska so bele krvne celice – levkociti. Ti krožijo po vsem telesu ter znajo prepoznati in uničiti vsiljivce, kot so virusi, bakterije, mikroorganizmi ipd. Raziskave, kako naučiti in okrepiti imunski sistem, da nas čim bolje zaščiti, so zadnja leta zelo napredovale in imunoterapija postaja nepogrešljivo orožje v boju z rakom. A veliko je še neznanega in zato so nova spoznanja, kako imunski sistem deluje na celični ter molekularni ravni, izjemno pomembna.

Celovit zemljevid imunskega sistema. Eno od revolucionarnih spoznanj je gotovo natančen zemljevid mreže povezav, ki sestavljajo človeški imunski sistem, in komunikacij med imunskimi celicami, ki so ga letos objavili znanstveniki z inštituta Wellcome Sanger, ETH Zürich.

Specializirane celice imunskega sistema potujejo po telesu in iščejo znake poškodb ali bolezni. Ko zaznajo grožnjo, to sporočijo drugim celicam in sprožijo učinkovit imunski odziv. Ena od poti te komunikacije je preko beljakovin na površinah celic, ki se vežejo na ujemajoče se »receptorske« beljakovine na površinah drugih celic. Prej so imeli znanstveniki in kliniki samo nepopoln zemljevid teh receptorskih povezav. Ta raziskava pa je ustvarila močno orodje, s katerim lahko odkrivajo, na katere beljakovine je najbolj smiselno ciljati pri razvoju zdravil. Obenem lahko z njim predvidevamo, ali bi lahko povzročila stranske učinke. Vse te informacije pa lahko pomagajo pri razvoju novih imunoterapij za zdravljenje raka, nalezljivih bolezni in drugih stanj, pri katerih igra vlogo imunski odziv.

Stres postara imunski sistem. Ameriški znanstveniki so se lotili vprašanja, zakaj je pandemija covida-19 tako neenakomerno kosila med starostniki in zakaj so razlike v zdravstvenem stanju v tej populaciji tako velike. Ugotovili so, da je eden od dejavnikov, ki najbolj pospešijo staranje imunskega sistema, stres. Travmatični dogodki, obremenitve na delovnem mestu in vsakodnevni stresorji povečujejo tveganje za raka, srčno-žilne bolezni in bolezni zaradi okužb, kot je covid-19.

Raziskovalci so anketirali 5.744 odraslih, starejših od 50 let, in ocenili njihovo raven stresa ter nato analizirali vzorce njihove krvi. Ljudje z višjimi ocenami stresa so imeli starejši imunski profil, z nižjim odstotkom svežih borcev proti boleznim in višjim odstotkom izrabljenih belih krvnih celic.

Izsledki raziskave bi lahko pomagali opredeliti način, kako preventivno delovati proti stresnemu staranju imunskega sistema. Nekatere vire stresa je skorajda nemogoče nadzorovati, proti drugim pa se lahko borimo kot družba z ustvarjanjem boljših delovnih in življenjskih pogojev ter spodbujanjem zdravega življenja.

Bomo lahko imunski sistem pomlajevali? Možno rešitev za staranje imunskega sistema je našla mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom znanstvenikov z londonske UCL. Odkrili so mehanizem, ki upočasnjuje in morda celo prepreči naravno staranje imunskih celic.

V vseh celicah imamo kromosome – nosilce genskega zapisa. Ti nosijo zaščitno kapico, imenovano telomera. Ta preprečuje, da bi se poškodovalo specifično zaporedje DNK, ki ga vsebujejo in deluje kot ura staranja. Ura nadzoruje število delitev, ki jih je zmožna celica, se pravi, kolikokrat se lahko obnovi. Z vsako delitvijo postajajo telomere krajše, in ko dosežejo kritično kratkost, se celica neha deliti in začne starati. To velja za vse celice v telesu, tudi imunske. Ko imunski sistem ne deluje več učinkovito, se pojavljajo kronične okužbe, rakava obolenja in nazadnje v smrt.

Med študijo imunskega odziva T-limfocitov proti mikrobu so londonski raziskovalci opazili nekaj nepričakovanega. Ena vrsta belih krvničk je prenesla telomere na drugo, kot nekakšen darovalec. Prejemna celica T je ne le podaljšala svojo življenjsko dobo, ampak tudi pridobila »spomin« izvornih celic, kar ji je omogočilo, da je zaščitila telo pred smrtonosno okužbo.

Ugotovili so, da takšen prenos telomere podaljša tudi do 30-krat bolj, kot je tega zmožen encim telomeraza, ki sicer skrbi za vzdrževanje telomer. Postopek so uspeli ponoviti tudi sami in odkrili, da lahko s telomernimi cepivi toliko podaljšajo zaščito v človeških celicah, da ponovno cepljenje ni potrebno.

Zdaj je njihov cilj pospešiti »darovanje telomer« neposredno v celicah. Potrebnih bo še veliko raziskav, a na ta način bomo nekoč lahko preventivno pomlajevali imunski sistem in morda celo celice celotnega telesa.

Revija Jana št. 4218.10.2022