Zgodbe

Odrasli res niso nič videli?!

Marija Šelek
24. 10. 2022, 22.00
Deli članek:

Zaradi srhljive izpovedi dveh zdaj že odraslih deklet v časopisu Dnevnik, da ju je v konjeniškem klubu pred leti, ko sta bili stari 11 in 17 let, spolno zlorabljal trener, v konjeniškem svetu vre. Zlorabljanje je pri prvi trajalo tri leta, poleg tega je bila priča spolni zlorabi tretjega dekleta. Pogumni dekleti, ki sta prekinili molk, sta kot deklici vedeli, da bi ob naznanitvi storilca izgubili možnost dela z ljubljenimi konji, še danes pa izražata strah pred maščevanjem njega in njegove družine. Takšno pričevanje bi moralo na noge spraviti vso državo, moralo bi grmeti! Pa ne. Med nami je domnevno mnogo deklic, ki so bile (ali so še!) plen tega moškega. »Zlorab je več, kot si mislimo,« nam je zaupal vir iz konjeniških vrst, ki si s skupino zavzetih somišljenikov prizadeva, da bi zadevi prišli do dna in preprečili strahote enkrat za vselej.

Shutterstock
Spolnih zlorab je več, kot si mislimo. Kako zaščititi otroke?

Strah jih je, da bodo zaradi škode, ki jo povzroča konjeništvu (poslu), mnogi hoteli zgodbo čim prej pozabiti, potlačiti. Pojavljajo se celo komentarji, kot je: »Če so bile punce do sedaj tiho, naj bodo tiho še naprej.« Sogovornik se sprašuje, ali se ti ljudje sploh zavedajo, kaj govorijo.

Je pa Konjeniška zveza Slovenije oziroma njena predsednica Polona Rifelj odreagirala takoj, sočutno in zelo angažirano, ter pozvala vse, ki bi imeli kakršnekoli informacije o zlorabah in žrtvah, da jih naznanijo policiji, lahko tudi anonimno. Konjeniška zveza Slovenije je celo napovedala, da bo zagotovila pravno pomoč vsem, ki se bodo izpostavili. Kot je napisala neka gospa: »Nočem, da je v naši sredini tak ostudnež in manipulator! Kaj to pomeni za vse nas, ki delamo z otroki? Nam bodo starši lahko še kdaj zaupali?«

Dekleti potrebujeta moč. Ko smo preteklo sredo na Policijski upravi Ljubljana preverjali, ali so že prejeli kakšne odzive, informacije ali prijave v zvezi s tem primerom, so to zanikali, a dan pozneje smo iz virov v konjeništvu izvedeli, da je že kar nekaj oseb podalo anonimne prijave in informacije v povezavi z enim od konjeniških klubov. Upamo, da jih je policija naposled le dobila.

Katja Bašič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica Združenja proti spolnemu zlorabljanju, je najprej povedala, da ji je za dekleti žal. »Ampak mladi sta in danes se ne zavedata, da se te travme človek ne reši, dokler ne obvlada storilca. V tem trenutku potrebujeta nekoga, ki bi jima dal moč, da prijavita zlorabo. Storilec ima na neki način še vedno nadzor nad njima, saj ju je strah maščevanja. Zna se zgoditi, da jima bo pozneje, ko bosta stari 30 ali celo 40 let, žal, da tega nista prijavili. Takrat bosta imeli več moči, saj bosta zrelejši in se bosta zavedali, kako je to vplivalo in vpliva na njuno življenje.«

Osumljenec je veliko razkril. Bašičeva je pozorno prebrala tudi pogovor Dnevnikove novinarke z osumljencem, v katerem je kategorično zanikal spolne odnose z osebo, mlajšo od 15 let. »In opažam tipične odgovore. Tipične! Saj to je smešno. Pravzaprav je na neki način že priznal dejanje. Najprej govori o natolcevanju, fovšiji, ampak mnoge detajle potrjuje: Pekel jim je palačinke, dekleta vozil domov... Halo?! Ta 'dobrota' nekega trenerja ni ničemur podobna. Že s tem je prekoračil meje v okviru svojega dela, zadolžitev. Potem pa o očitku spolnih odnosov z osebo mlajšo od 15 let pravi: 'Razen če nisem bil tudi jaz star toliko.' Ne zaveda se, da četudi bi bil mladoleten, gre še vedno za kaznivo dejanje. Pravi tudi, da odkar je polnoleten, nima mladoletnih punc. Tale gospod se je v tem pogovoru precej izpostavil, in to je zelo dobra iztočnica za nadaljnje raziskovanje. Zelo dobra.«

Prijavite sum, ne čakajte na dekleta! Za kateri ljubljanski konjeniški klub gre, ne izvemo, kar Bašičevo moti. »Starši, ki imajo otroke v konjeniških klubih in jih hočejo zaščititi, se ne čutijo varni. Zanimivo, da velikokrat pred obsodbo osumljene posameznike poimenujemo, tudi pri cerkvenih uslužbencih nimamo takih zadržkov (zadnji je primer duhovnika iz Slivnice pri Mariboru, op. a.), v tem primeru se pa niti kluba ne poimenuje. Krovna organizacija bi morala biti zainteresirana za razkritje kluba, v katerem dela ta gospod.«
Znotraj konjeniškega sveta se ve, za koga in v katerem klubu gre. »Če je tako, zakaj ne prijavijo suma? Ni jim treba čakati na ti dve dekleti, ki sta povedali, kaj se jima je dogajalo. Upajmo, da bosta to naposled (ali čez dve leti) storili ob podpori, res strokovni pomoči, s pravimi razlogi, zakaj je prijava pomembna, da ne gre samo za sodni postopek, ampak za njiju dve. Vendar ima vsak državljan pravico prijaviti sum kaznivega dejanja. Če se bojijo izpostaviti, je prijava lahko tudi anonimna. Naj povedo, za kateri klub gre, in tako usmerijo policijo v raziskovanje. Ta raziskovanja niso samo čakanje na prijavo, gre za uradno pregonljivo kaznivo dejanje, kjer je treba ob sumu odreagirati,« razloži Bašičeva.

Več v reviji Jana, št. 43, 25. 10. 2022




Marko Vavpotič
Katja Bašič: »Takšne travme se človek ne reši, dokler ne obvlada storilca. V tem trenutku dekleti potrebujeta nekoga, ki bi jima dal moč, da prijavita zlorabo. Storilec ima na neki način še vedno nadzor nad njima, saj ju je strah maščevanja.«