Zgodbe

Prerojeni s čebeljimi pridelki

Renata Ucman
21. 11. 2022, 22.00
Deli članek:

Nika Pengal je čebelarka in apiterapevtka ter članica komisije za apiterapijo na Čebelarski zvezi Slovenije. S čebeljimi pridelki je najprej najprej pomagala sebi, zdaj z apiterapijo, o kateri se nenehno izobražuje, pomaga tudi drugim. Povprašali smo jo, kako si s čebeljimi pridelki okrepimo telo in odpornost. Ste vedeli, da je med bolje piti kot jesti in da ga nikoli ne smemo segrevati, saj je kristalizacija enosmeren proces? Ali pa da propolisa nikoli ne nakapamo na sladkor, temveč na med? Pa da si s cvetnim prahom lahko pomagamo pri senenem nahodu, matični mleček pa je celo naravni antidepresiv?

Revija Jana
Nika Pengal o apiterapiji ozavešča tudi na predavanjih in delavnicah.

»Čebele so mi spremenile življenje in bistveno izboljšale zdravje. Pogosto sem bila slabokrvna in imela sem kar nekaj zdravstvenih zapletov. Po laparoskopski operaciji globoke endometrioze sem si s čebeljimi pridelki uredila hormonsko neravnovesje. To je bil zame nov začetek, začela sem se počutiti dobro in pridobila močan imunski sistem. Apiterapijo sem torej najprej preizkusila na svoji koži in na podlagi te izkušnje si upam trditi, da čebelji pridelki izboljšujejo naše zdravje,« pravi Nika Pengal. Po izobrazbi je sicer diplomirana dediščinarka. S čebelami se je srečala pred enajstimi leti, danes pa je aktivna članica Čebelarskega društva Domžale, kjer v tamkajšnjem apiterapevtskem čebelnjaku skrbi za čebele, svetuje o apiterapiji in izvaja razstrupljevalne masaže z medom, je pa tudi članica komisije za apiterapijo na Čebelarski zvezi Slovenije. V soavtorstvu z Anžetom Gallusom Petelinom je napisala medgeneracijsko knjigo Skrivnosti Gospodične Medične, o pridobivanju čebeljih pridelkov in njihovi uporabi, prevedena je tudi v angleški jezik. Med drugim je pred leti na natečaju Štartaj Domžale zmagala z medenim žvečilnim gumijem Čubijem.

S čebelami na pot. Čebelam, ki so ji spremenile življenje, je izjemno predana. »V svojem čebelarstvu Gospodična Medična pridobivam vse čebelje pridelke, ki jih uporabljam pri apiterapiji. Imam 40 gospodarnih čebeljih družin. Čebelarim sonaravno in se resnično trudim za neoporečnost čebeljih pridelkov, saj le taki lahko pomagajo. Svoje čebele vozim po  Sloveniji, da pridobivam različne vrste medu: na akacijevo pašo gremo v Kubed, smrekovo na Jelovico, hojevo v Dolenjske Toplice ali Kamnik pod Krimom, cvetlično v Gabrovko na Dolenjskem, na kostanjevo v Javorje pri Gabrovki, lipovo in gozdno pa na območje ob Kamniški Bistrici. Pobiram svež cvetni prah osmukanec in pridobivam matični mleček. Pridobivam tudi apilarnil, propolis in vosek, čebeljega strupa pa ne pobiram.«

Obvestite osebnega zdravnika. Nenehno se izobražuje v apiterapiji. »Apiterapevti svetujemo o pravilni uporabi čebeljih pridelkov. Z njimi telo takoj dobi snovi, ki mu pomagajo pri delovanju in vzpostavljanju ravnovesja. Vendar je pri uporabi čebeljih pridelkov vseeno treba biti pazljiv, cvetni prah ali čebelji strup lahko, denimo, izzoveta alergijsko reakcijo. Zato je ključno, da apiterapevti sodelujemo z medicinsko stroko. Vsak pravi apiterapevt svojega uporabnika opozori, da je treba o uživanju čebeljih pridelkov ob konvencionalnih zdravilih obvestiti tudi osebnega zdravnika.«

Segrevati nikar! Prav tako ni vseeno, kakšne čebelje pridelke izberemo. »Če jih želimo uporabiti za izboljšanje zdravja, je treba najprej vedeti, kakšni so. Biti morajo lokalnega izvora in ekološko pridelani. Čebelji pridelki naj ne bodo segreti. Medu se namreč v apiterapiji ne segreva, niti do tistih magičnih 40 stopinj Celzija ne. Prav tako cvetni prah v apiterapiji ne sme biti sušen. Čebelji pridelki morajo biti primerno hranjeni, preden pridejo do končnega uporabnika.«

In zakaj se medu ne sme niti malo segrevati? »Med poleg mineralov, vitaminov in enostavnih sladkorjev vsebuje encime. To so beljakovine, zaslužne za potek biokemičnih reakcij med presnovo v celicah. Ko beljakovino preveč segrejemo, koagulira, kar pomeni, da se ne more vrniti v prvotno stanje. To se zgodi tudi z jajčnim beljakom, ko se enkrat strdi. Ko v naših celicah ni več presnovnih procesov, smo mrtvi. Prav tako je med, ko je enkrat segret, le še sladilo, poživilo in ne več živa hrana. Čebelji pridelki so namreč visoko koncentrirane, biološko aktivne snovi, ki imajo ob rednem uživanju resnično dobre učinke na naše počutje.«

Vsaj trikrat na teden. »V apiterapiji se čebelji pridelki priporočajo vsaj trikrat na teden. Lahko preprosto pijemo vodo, ki ji dodamo čajno žličko medu. Priporočam, da se jo spije zjutraj na tešče. Ko začutimo, da se nas nekaj loteva, dodajmo temu napitku 10 kapljic propolisove tinkture. Za izboljšanje imunskega sistema se priporoča uživanje različnih mešanic, na primer medu, ki ni bil segret, svežega cvetnega prahu, propolisa in matičnega mlečka. Do prvega leta starosti pa se priporoča samo nesegrevan, ekološko pridelan med v vodi.«

Več v reviji Jana, št. 4722.11.2022