Zgodbe
Prikaži večKaj nam pa je, da ne smemo več niti umreti?!
Topla, sočutna, razumevajoča in vedno pripravljena poiskati rešitve za vsak problem. Takšna je Marjana Bernot – tisti glas ali obraz, s katerim se svojci težko bolnih in umirajočih najprej srečajo v svojem iskanju poti in odgovorov po prejemu diagnoze neozdravljivo.
Kako smo našli obraz za prvomajsko naslovnico
Za Janino naslovnico ni vedno lahko najti modela, a naša fotografinja Mateja Jordovič Potočnik je namazana z vsemi žavbami, pa še ogromno ljudi pozna.
Zaspite, v suženjstvo zakleti!
Iz leta v leto je manj prvomajskih kresovanj, govori sindikalnih zaupnikov pa so čedalje bolj resignirani. Kajti iz leta v leto je v sindikate včlanjenih manj ljudi, apetiti kapitala pa so čedalje večji. Daleč so časi, ko so se ob donenju Internacionale iz na desettisoče grl tresla stekla na oknih vlade, parlamenta in palače Gospodarske zbornice. Izolirani, izkoriščani in naščuvani proti domnevnim reliktom socializma se novodobni proletarci in prekarci čedalje manj združujejo v skupnem boju za delavske pravice.
Brez dlake
Prikaži večLjudje
Prikaži večKo bom velika, bom Elke Kahr
Županja odprtih vrat, ki deli stanovanja in razdaja plačo: »Vsakdo, ki tukaj živi ali dela, lahko dobi komunalno stanovanje. To je pomembno, kajti pri nas ne delamo razlik med ljudmi.«
Marijana Brecelj: 'Včasih sem hodila po robu'
Dobili sva se po vaji za krstno uprizoritev igre Matjaža Zupančiča v Mali Drami Te igre bo konec, ki je tudi zadnja predstava na tem odru pred prenovo. Izjemna igralka Marijana Brecelj, ki v predstavi nastopa kot gostja, me je peljala v garderobo, na kateri je skupaj s staro gardo še vedno tudi njeno ime, na spodnji ploščici pa so zapisane sedanje igralke, ki si delijo ta prostor. Čeprav se tu še vedno počuti domače, pa Marijana, ki smo jo gledali tudi v serijah Najini mostovi in Reka ljubezni, pravi, da garderoba nikoli ni bila njen dom.
Mnenja
Prikaži večJanin uvodnik: Smo res vsi na isti ladji?
Preden sem se spravila k pisanju uvodnika, sem podpisala pobudo za varen in dostopen splav v Evropi, ki je tisti dan začela svojo pot po Uniji. Ne bojim (se še), da bi pozabila, rada bi le, da se potrebni milijon podpisov zbere čim prej.
Nevrotična gospodinja: Cviček, originalna metoda
Se spoznam na vina? No, ne bi se hvalila. Zame obstajajta samo dve vrsti – takšno, ki ga z veseljem srknem, in ono drugo, po katerem me začne peči želodec. Poreklo in druge reči niso pomembne.
Ni mi vseeno: Stomatološka klinika
Čakalnica pred ortodontskimi ambulantami je nabito polna. Ker imam vnuke, ti pa zaposlene starše, sem večkrat tam. Vtis imam, da danes nobenemu otroku zobovje ne izrašča, tako kot naj bi mu. Je pa res, kri ni voda, tudi njegov oče je pred desetletji »fasal« zvezdice.
Ob robu: 'Bravo, očka!'
Sobotno dopoldne v eni od tistih trgovin, ki so bolj skladišče kot nakupovalno svetišče. Saj ne rečem, da se ne trudijo izdelkov nakopičiti v smiselne celote. Ampak potem pride nova pošiljka in prostora očitno zmanjkuje, zato pač izdelke zložijo tja, kjer je še kakšna luknja.
Nasveti
Prikaži večFižol malo drugače
Fižol je vrtnina, ki je v naših krajih res že zelo dolgo. Še vedno ga mnogi radi jedo, nekako pa ne najdejo veselja, da bi ga pridelovali na vrtu. Mogoče zato, ker menijo, da je samo visoki fižol tisti »ta pravi«. A sploh ni tako.
Nad bolečine v hrbtu z verigo
Ljudje s pretežno sedečim življenjskim slogom preživijo večino svojega časa v upognjenem položaju. Zato je naša zadnja veriga mišic, ki je odgovorna za izteg v bokih in hrbtu, šibkejša. To vodi do številnih težav z držo in v nezmožnost popolnega iztegovanja. Rešitev je krepitev mišic zadnje verige, kar je ključ do boljše drže, večje moči nog in zmanjšanja bolečin v križu. Tekst: Simeon Cvejoski, kineziolog, KinVital d.o.o.
Alter
Prikaži večEli in David Labuschagne ter njuna magija: Bog se smeji, ko naju posluša
Tisti, ki ju poznajo že dlje, povedo, da sta »agents for change« (agenta za spremembe). Po angleško zato, ker je David Avstralec, ampak ga je naša Slovenka Eli lepo naučila slovensko. 16 let živita skupaj. Pa ne le nekaj ur zvečer, ko se vrneta vsak iz svoje službe, temveč od jutra do jutra – vse od tistega dne, ko je Eli prišla pred njegova vrata. In to je njunih najlepših 16 let. Ker sta dovolila, da se zgodi, kar se mora zgoditi. Poslušala sta pač srce. Tudi 30-letna razlika v letih ni bila ovira.
Vrnitev domov (dokler še je)
Od kod pravzaprav prihajamo? Za verne to seveda ni vprašanje – ustvaril nas je bog, katerikoli že. Neverni so sprijaznjeni z znanstveno razlago, da smo se razvijali milijone let, nastali pa smo iz nekakšne prajuhe, kjer so se pojavile prve žive celice. Skeptiki, in teh je čedalje več, pa trdijo, da so nas ustvarila vesoljska bitja, da bi zanje kopali zlato, dopustila so nam toliko možganov, da smo lahko delali – ampak potem smo jim ušli izpod nadzora. Kot nam zdaj uhaja umetna inteligenca. A vas ne bom preveč morila z različnimi teorijami, precej zanimivejši sta energiji zemlje in vesolja, ki so ju naši davni predniki znali uporabljati, trdijo nekateri z doktorskimi nazivi. In ki ju lahko na preprost način uporabimo tudi mi.